Ko razmišljamo o prihodnosti slovenskega kmetijstva, se moramo zavedati, da so slovenske kmetije majhne, posestna struktura pa je razdrobljena. Kar 85 % obdelovalne zemlje leži v območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji. V primerjavi z drugimi evropskimi državami ima slovensko kmetijstvo slabe pridelovalne pogoje. Vpetost v evropski in svetovni trg pomeni, da mora slovensko kmetijstvo s svojimi pridelki in izdelki konkurirati produktom, ki izhajajo iz regij z ugodnejšimi pogoji za kmetovanje. Opozoriti moramo še, da je pridelava hrane in samooskrba s hrano v Sloveniji padla pod 50 %. Prav tako je padla površina orne zemlje, kjer se prideluje hrana, pod 10 arov na prebivalca, kar ogroža strateško neodvisnost države na področju oskrbe s hrano.
Svetovna gospodarska kriza se je v slovenskem kmetijstvu začela že v začetku leta 2008, odražala se je v nenormalnih podražitvah vhodnega materiala, predvsem mineralnega gnojila (od 30% do 100%) in pogonskega goriva (do 30%). Poudariti moramo, da si kmetijstvo z vladnimi ukrepi ne more pomagati prav nič. Strokovni odbor NSi za kmetijstvo vladi predlaga, da s pristojnim ministrstvom nemudoma pripravi ukrepe za blažitev vpliva finančne krize na slovensko kmetijstvo in sicer da se :
• z rebalansom proračuna zagotovi sredstva za tekoče letno izplačevanje ukrepov skupne kmetijske politike (v istem letu kot oddaja zahtevka),
• dvigne pavšalno nadomestilo DDV-ja in
• kmetom povrne trošarino za gorivo v višini 100%.
V Novi Sloveniji pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe za blažitev krize tudi v slovenskem kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji, in sicer z ukrepi, ki bodo domačemu potrošniku zagotavljali kakovostno hrano, kmetu pa možnost dostojnega preživetja.
Strokovni odbor za kmetijstvo pri NSi