Svet drvi v jedrsko renesanso: nekateri jo ustvarjajo, drugi rišejo načrte in tretji … žal čakajo. Pred kratkim sem obiskal Kanado, ki postaja vodilna sila na področju jedrske tehnologije.
Podjetje Ontario Power Generation v jedrski elektrarni Darlington že gradi prvi mali modularni reaktor (SMR) – in načrtujejo še tri! Gre za tehnologijo, ki se danes že uporablja v jedrskih podmornicah in letalonosilkah. Prednost tovrstnih reaktorjev je, da se posamezne modularne enote lahko enostavno sestavijo na lokaciji. So mnogo manjši od klasične jedrske elektrarne, ne gradijo se 10 ali 15 let in so idealni za oskrbovanje industrijskih središč, celotnih mest ali oddaljenih območij. Prepričan sem, da bomo v bližnji prihodnosti na tak način z elektriko oskrbovali Ljubljano in še katero drugo slovensko mesto. Prav gotovo bi bila smiselna lokacija za postavitev takšnega reaktorja tudi na območju sedanjega TEŠ. Zgolj za orientacijo: v Evropi je na področju tehnologije SMR najdlje prišla Francija, ki napoveduje prve gradnje za leto 2030. Kanada dokazuje, da se da hitreje.
Prekoračitev cen pri jedrskih investicijah? V Kanadi NE!
V Sloveniji je debata o izgradnji 2. bloka zamrla. Če parafraziram tisto znano: »Kaj ti bo JEK, če imamo GEN-I sončnice?« Pri nas smo ves čas poslušali debato o tem, kako investicija v jedrsko elektrarno prinaša enormne stroške, časovni roki se prekoračijo, da ne govorimo o podražitvah in aneksih.
V Kanadi so se leta 2016 odločili, da bodo v desetih letih v jedrski elektrarni Darlington obnoviti štiri reaktorske bloke za 8,7 milijarde evrov. In ne boste verjeli: investicija bo končana drugo leto znotraj predvidenega proračuna. Torej se da!
Brez jedrskih strokovnjakov in inženirjev ne gre
Na univerzah Ontario Tech in McMaster University načrtno vzgajajo nove generacije jedrskih strokovnjakov. Vsako leto bodo vzgojili najmanj 100 novih inženirjev. Na Ontario Techu so razvili celo simulacijsko kontrolno sobo jedrske elektrarne, McMaster University pa ima lastni znanstveni jedrski reaktor, ki omogoča raziskave za razvoj naprednih tehnologij. Gre torej za celovit pristop, ki podpira jedrsko renesanso.
Lekcije za Evropo in Slovenijo
Po ruski invaziji na Ukrajino in energetski krizi, se tudi v EU spreminja odnos do jedrske energije. Gradijo se novi reaktorji, po obdobju zapiranja se zdaj obnavlja in podaljšuje obratovanje že obstoječih, na ravni EU pa je bilo vzpostavljeno tudi industrijsko zavezništvo za male modularne reaktorje (Industrial Alliance for SMR). Napredek je torej viden, a ne dovolj hiter, odločen in pogumen. Kaj se lahko naučimo?
Prvič. Jedrske investicije je mogoče voditi v skladu s časovnim rokom in predvidenim proračunom.
Drugič. Hkrati z izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško moramo že danes začeti izobraževati tudi nove jedrske strokovnjake. Univerze bi morale temu prilagoditi svoje programe.
Tretjič. Jedrska renesansa je tukaj. Dlje kot bomo čakali, pozneje bomo prišli na vrsto.
Četrtič. Pri odločitvi o konkretni tehnologiji moramo imeti pred očmi celotno storitev v celem življenjskem ciklu.
Petič. Na jedrsko prihodnost je treba ustrezno pripraviti tudi družbo, kjer sta transparentnost in odprtost ključnega pomena.
Zelenega prehoda brez jedrske energije preprosto ne bo. Stabilne oskrbe po dostopnih cenah ravno tako ne. Ne čakajmo, jedrska renesansa je tu!
Matej Tonin, evropski poslanec
#JedrskaEnergija #EnergetskaPrihodnost #Slovenija #EU #JedrskaRenesansa #ZeleniPrehod