EVROSKA KOMISIJA ODGOVARJA TONINU: JEDRSKA ENERGIJA JE KLJUČNA ZA RAZOGLJIČENJE IN ZELENI PREHOD
Evropski poslanec Matej Tonin (NSi/EPP) je kot pobudnik in prvo podpisani skupaj s skupino poslancev Evropskih krščanskih demokratov (EPP) in skupine Renew maja letos na Evropsko komisijo naslovil pisno vprašanje glede vloge jedrske energije v prihodnjem energetskem načrtovanju Evropske unije.
Vprašanje evropskih poslancev
Vprašanje se je nanašalo na vključitev konkretnih ciljev za proizvodnjo jedrske energije v revidirani usmeritveni jedrski program Komisije.
V poslanskem vprašanju so poslanci poudarili pomen jedrske energije kot zanesljive, čiste in cenovno dostopne rešitve, ki lahko bistveno prispeva k razogljičenju industrije in izboljšanju energetske varnosti.
Opozorili so tudi na študijo družbe Compass Lexecon iz leta 2024, ki kaže, da bi povečanje evropske jedrske zmogljivosti s 100 GW na 150 GW do leta 2050 pomembno znižalo stroške energetskega sistema in pospešilo zmanjšanje emisij. Komisijo so zato pozvali, naj pojasni:
- Ali bo v prihodnjo revizijo usmeritvenega jedrskega programa vključila konkretne cilje za proizvodnjo in uporabo jedrske energije, vključno z velikimi reaktorji, podaljšanjem življenjske dobe in razvojem novih tehnologij, kot so mali modularni reaktorji (SMR)?
- Kako bo program usklajen s cilji dogovora o čisti industriji ter ali bo jedrska energija v politikah EU obravnavana enakovredno drugim nizkoogljičnim tehnologijam?
Odgovor Evropske Komisije
Evropska komisija je v odgovoru, ki ga je 31. julija 2025 podal komisar za energijo Dan Jørgensen, poudarila, da Pogodba Euratom od Komisije zahteva določitev ciljev za proizvodnjo jedrske energije, vendar brez poseganja v pristojnosti držav članic glede izbire energetskega miksa. Komisija je zato v programu navedla proizvodne ravni, ki odražajo nacionalne energetske in podnebne načrte držav članic.
V posodobljenem usmeritvenem jedrskem programu je Komisija predstavila osnovni scenarij, ki predvideva 109 GW neto zmogljivosti velikih jedrskih reaktorjev do leta 2050. Poleg tega bi lahko mali modularni reaktorji do tega leta prispevali dodatnih 17–53 GW. Program vključuje tudi oceno celotnega življenjskega cikla jedrskih zmogljivosti – od podaljšanja njihove življenjske dobe, novogradenj in inovacij, do razgradnje in ravnanja z odpadki.
Vloga jedrske energije pri razogljičenju
Komisija priznava, da ima jedrska energija pomembno vlogo pri prehodu v razogljičen energetski sistem ter da mora EU zagotavljati okvirne pogoje za vse čiste tehnologije, vključno z jedrsko.
To vključuje podporo raziskavam, investicijam in ustreznemu zakonodajnemu okviru, ob hkratnem spoštovanju najvišjih varnostnih standardov in odgovornem ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
Evropski poslanec Matej Tonin ob tem poudarja:
“Z jedrsko energijo lahko Evropa okrepi svojo strateško avtonomijo, zmanjša odvisnost od uvoza fosilnih goriv in hkrati ostane industrijsko konkurenčna. Veseli me, da Komisija končno priznava pomen jedrske energije, kar je pomemben napredek. V prihodnosti pričakujem bolj odločne korake Evropske komisije v smeri tehnološke nevtralnosti in spodbujanja jedrske energije kot ključnega energetskega vira za izvedbo zelenega prehoda – čiste in cenovno dostopne energije.«