Evropa se sooča z novo geopolitično realnostjo in velikimi varnostnimi tveganji. To je bilo glavno sporočilo razprave European Breakfast – High-Level Roundtable, ki je 13. septembra potekala na Polzeli pod naslovom »Razvijajoči se varnostni izzivi Evrope: ruska vojna v Ukrajini«.
Evropski zajtrk je organiziral evropski poslanec Matej Tonin, nekdanji minister za obrambo in član Odbora Evropskega parlamenta za varnost in obrambo ter zunanje zadeve. V Slovenijo je povabil tudi poslanska kolega: evropskega poslanca Adriána Vázqueza Lázaro iz Španije, podpredsednika Odbora za ustavne zadeve, ter evropskega poslanca Pekka Toverija s Finske, nekdanjega generalmajorja finske vojske in predsednika delegacije EU–Ukrajina.
Evropski poslanci so v razpravi izpostavili tri ključne teme: rusko grožnjo EU, vlogo zveze Nato ter pot do evropske obrambne in varnostne avtonomije.
Evropa mora poskrbeti za lastno varnost
Tonin je opozoril, da vojna v Ukrajini ni nekje daleč, ampak neposredno vpliva na življenje in standard vsakega izmed nas. Posredni stroški vojne v Ukrajini za Slovenijo znašajo približno tri milijarde evrov – višje cene plina, hrane, ogrevanja. Zakaj? Ker nismo vlagali v našo obrambo in varnost. Po njegovih besedah mora Evropa ukrepati bolj odločno ter vzpostaviti pravo evropsko vojsko s skupnimi enotami, usposabljanji in zmogljivostmi. Dodal je: »Ne moremo se večno zanašati na Združene države Amerike. Evropa mora poskrbeti za lastno obrambo. Donald Trump tega ne bo storil namesto nas«
Finska in zgodovina odnosov z Rusijo
»Finci točno vemo, kaj lahko pričakujemo od Rusije. V zadnjih štiristo letih nas je Rusija napadla več kot tridesetkrat,« je dejal evropski poslanec iz Finske Pekka Toveri. Putin ne mara demokracije in prezira Zahod. Njegov cilj je jasen: razgradnja zveze Nato in podreditev Evrope. »Putin svojih ambicij zaradi slabega poteka vojne v Ukrajini ni spremenil,« zato moramo okrepiti naše obrambne sposobnosti – ne da napademo, ampak da odvračamo in ohranimo našo demokracijo, »v nasprotnem primeru nas čakajo težki časi.«
Evropski poslanec Toveri je poudaril, da lahko Putina zaustavi le vojaška moč, zato je članstvo Finske v Natu ključno jamstvo odvračanja. Evropa je v času hladne vojne dokazala, da je možno oboje: vlaganje v obrambo in močna socialna država. Takrat je Evropa v obrambo vlagala 5 % BDP in hkrati postala tudi kontinent blaginje in socialne pravičnosti. »Evropa mora biti močna tako vojaško kot gospodarsko,« je zaključil Toveri, samo to zagotavlja prihodnost Evropske unije in našo blaginjo.

Pot do evropske obrambe in varnosti
»Španija je zelo oddaljena od Ukrajine in zato rusko grožnjo podcenjujemo,« je dejal španski evropski poslanec Vázquez Lázara. Pred desetletjem je samo nekaj članic zavezništva Nato spoštovalo zavezo o vlaganju 2 % BDP v obrambo, danes to spoštujejo praktično vse, sledi jim tudi Španija. In to je dosežek Vladimirja Putina, ki ga ni pričakoval. Naštel je štiri točke, ki jim bomo morali v prihodnosti slediti: več bomo morali namenjati za obrambo in varnost, nekaj suverenosti bomo morali dati na stran, razmisliti bomo morali o splošni vojaški obveznosti in enotno odgovarjati na ruske provokacije. »Vse evropske države morajo v celoti prispevati h kolektivni varnosti, grožnje Rusije ne smemo več podcenjevati,« je sklenil Vázquez Lázara.

Več fotografij z dogodka najdete TUKAJ.
Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.