EVROPSKA KOMISIJA ZAVRNILA POBUDO NIKE KOVAČ

DELI:
27. 2. 2026, NSi

Evropski poslanec mag. Matej Tonin (EPP) je v intervjuju za tednik Družina komentiral včeraj izdano odločitev Evropske komisije glede evropske državljanske pobude My Voice My Choice, ki jo je vodil Inštitut 8. marec glede financiranja splava v drugih držav članicah EU. Evropski poslanec Tonin se je dejavno vključil v razpravo na evropskem parketu tako, v kateri je opozarjal na spornost pobude in na nepojasnjeno financiranje le-te.

  1. Kako lahko razumemo današnjo odločitev Evropske komisije glede pobude “za varen splav”? Komu je ta odločitev v prid? Je v prid vaši argumentaciji, da zadeva presega pristojnosti EU, ali je v prid zagovornikom kampanje My Voice My Choice? 

Kampanja My voice My choice ni dosegla nobenega izmed javno predstavljenih ciljev. Novega zakonodajnega okvira Evropska komisija ne bo pripravila, poseben finančni mehanizem za čezmejno financiranje splavov ne bo vzpostavljen, prav tako komisija ne bo zagotovila nobenih dodatnih finančnih sredstev.

Evropska komisija je v svoji odločitvi jasno upoštevala načelo subsidiarnosti in odločno zaščitila pravni okvir Unije.

Ves čas sem opozarjal, da evropska državljanska pobuda MVMC ni skladna s pravom Unije, zato komisija njihovim zahtevam ne more ugoditi. Če bi jim, bi zavestno kršila evropsko pravo.

  1. Ali prav razumemo, da odločitev odpira vrata “abortivnemu turizmu”? Citiram po STA: “Kot je komisija še navedla v odgovoru, bodo države članice, ki bodo želele sredstva nameniti za zagotavljanje zakonitega, varnega in dostopnega splava, lahko spremenile svoje operativne programe evropskega socialnega sklada. Dopolnjeni program ESF+ bodo posredovale Evropski komisiji, ki bo nato ocenila, ali je v skladu z zakonodajo in pogodbami EU. To med drugim pomeni, da bodo morali biti ukrepi na razpolago vsem ženskam, ne glede na njihovo narodnost ali kraj prebivališča.”

Izvršna podpredsednica Evropske komisije za področje socialnih pravic Roxana Mînzatu je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da v okviru Evropskega socialnega sklada (program ESF+) države članice, če je to v njihovem interesu, tovrstne programe lahko izvajajo že danes. Zaenkrat pa se za to možnost ni odločila nobena država članica.

Sam ne pričakujem, da bi že obstoječe in potrjene programe ter dodeljena sredstva iz programa ESF+ države članice spreminjale. Ključno bo, kakšen bo program ESF+ v novi finančni perspektivi 2028-2034, in tukaj moramo poskrbeti, da bodo naše vrednote maksimalno upoštevane.

Nika Kovač je napovedala, da so že danes začeli »fajtati« naprej. Vprašanje za vse nas pa je ali bomo tiho ali se bomo tudi mi sami odločno postavili za naše krščansko-demokratske vrednote. Pasivnost in jadikovanje nista prava pot, potrebujemo odločnost in pogum!

  1. Ali to pomeni, da bi lahko Slovenija v svojo zakonodajo vpisala, da lahko pri nas ženske iz vse EU opravljajo splave in bi to veljalo za vse v EU? Ali bi te splave financirala EU ali Slovenija?

To je odvisno od nas in od rezultata parlamentarnih volitev 22. marca. Če v Sloveniji dobimo desnosredinsko vlado, bomo sredstva iz programa ESF+ prav gotovo usmerili v programe odpravljanja revščine in socialnih razlik v Sloveniji. Uporabili jih bomo torej za naše ljudi in reševanje realnih problemov v Sloveniji. Kaj bo naredila radikalna leva vlada ob podpori nevladnikom pa je najbrž tudi jasno. Kot je nekoč rekel nek pomemben politik: volitve imajo posledice.

  1. Kaj to pomeni za Poljsko in Malto, ki bolj strogo omejujeta dostop do splava? Morda veste, kakšni so odzivi tamkajšnjih MEP?

Za Poljsko in Malto ni nobenih sprememb. Njuna zakonodaja glede splava ostaja takšna kot je in je odvisna od njunih nacionalnih parlamentov. Do danes še nobena država članica EU ni napovedala, da bo ukinila ali zmanjšala svoje socialne in zdravstvene programa sofinancirane iz ESF+, zato da bi lahko financirale splave Poljakinj in Maltežank.

  1. Ali drži informacija, da je to vprašanje vzbudilo veliko zakulisnega dogajanja in da so se številni poslanci na eni in na drugi strani zavzeli za to vprašanje / kampanjo? Zakaj je ta kampanja tako pomembna (po vašem mnenju)? 

Drži, pritiski nevladniških aktivistov in levih poslancev so bili siloviti – tako na nas parlamentarce, kot tudi na člane Evropske komisije. Samo iniciativa Nike Kovač je imela v Bruslju 30 aktivnih lobistov. Zoper vse, ki smo na podlagi argumentov in poznavanje evropskega prava utemeljeno trdili, da je pobuda v neskladju z evropskim pravnim redom, so vodili napadalne in surove kampanje blatenja. Sam sem bil tarča številnih napadov, posmeha, kritične obravnave v slovenskih in evropskih levih medijih. Pri tem je ključno, da se teh aktivistov ne ustrašimo in pokončno ter argumentiramo stojimo za svojimi besedami.

  1. Kakšen je vaš osebni komentar zadeve?

V mojem prvem odzivu sem zapisal: »Po zapravljenem milijonu, potokih prelitih solza in dramah na evropskih hodnikih se je zgodilo … natanko NIČ.« Vedeti pa moramo, da naša Nika pač vedno »zmaga«, ne glede na dejstva in argumente, pri tem pa ji nekritično sledi večina slovenskih medijev. Če preberete naslovnice tujih medijev pa boste videli, da tam vidijo zgodbo precej drugače – Evropska komisija je njihov predlog zavrnila. Kot izhod v sili pa so vse države članice, ki želijo vzpostaviti tak mehanizem, napotili na Evropski socialni sklad. Vsi, ki razumemo podtone »latovščine« evropskih uradnikov, vemo, kaj to pomeni: zadevo, ki je bila deležne silovite javne debate in pritiskov, so pospravili iz mize v predal.

Moje bistveno sporočilo pa je: če hočemo uveljaviti naše krščansko-demokratske vrednote, se bomo morali za to boriti. Vsak dan, centimeter po centimeter, neustrašno in to še vrsto let.

  1. Kaj lahko pričakujemo od Evropskega parlamenta in Ev. komisije glede tega vnaprej?  

Vse je odvisno od nas. V tem mandatu smo s številnimi krščansko-demokratskimi kolegi v Evropskem parlamentu dokazali, da se da zadeve premakniti na mnogih področjih.

Nihče ni govoril o preganjanih kristjanih, decembra lani je bilo to prvič zapisano v uradnem poročilu Evropskega parlamenta o stanju demokracije in človekovih pravic po svetu. Trenutno se borimo za dve vseevropski konzervativni organizaciji, ki sta zaradi zagovarjanja družinskih vrednot in kulture življenja ostali brez sredstev. Evropska migracijska politika: EU je določila seznam varnih držav, s čimer bomo močno pospešili postopke vračanja ilegalnih migrantov. In nenazadnje smo odpravili tudi nesmiselno prepoved prodaje bencinarjev in dizlov po letu 2035. Vse to je bilo še leto nazaj »znanstvena fantastika«, pa nam je uspelo kljub silovitim odporov evropske levice.

Pri tem pa poudarjam: nič se ne bo zgodilo samo od sebe. Ampak če bomo pogumni, jasni in odločni lahko spremenimo res veliko, kar smo že dokazali.


**
Intervju z evropskim poslancem mag. Matejem Toninom (EPP) lahko preberete tudi na spletni strani tednika Družina.