EVROPA V KRČU KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU

Najprej je treba jasno povedati, da v Iranu vlada režim, ki sistematično krši pravice svojih državljanov. Ne smemo pozabiti na nedavno usodo protestnikov in brutalno zatiranje demonstracij. Poleg tega obstajajo številni dokazi, da iranski režim podpira in financira različne oborožene skupine v regiji ter omogoča teroristične operacije na Zahodu. Hkrati si prizadeva pridobiti jedrsko orožje, kar za Izrael predstavlja eksistencialno varnostno vprašanje.

Zdi se, da je trenutni cilj iranskega režima predvsem preživeti začetno fazo napadov in vzdržati pritisk. Strategija verjetno temelji na upanju, da bi morebitna gospodarska destabilizacija, predvsem skok cen energije, povečala politični pritisk na Zahod. Po nekaterih informacijah naj bi Iranu začelo primanjkovati balističnih raket, zato naj bi vse pogosteje uporabljali drone za napade zalivskih držav. Uspešnost ameriških in izraelskih napadov na drugi strani ter posledično uničenje iranske vojaške infrastrukture še ne pomeni nujno padec samega režima.

Cilji Združenih držav prav tako niso povsem jasni. Možno je, da je cilj predvsem oslabiti najtrši del režima in ustvariti pogoje za politični dogovor z bolj pragmatičnim delom oblasti. Lahko se poskuša z »venezuelskim scenarijem«, kjer zunanji pritisk ne vodi nujno do takojšnje zamenjave režima, temveč do njegove postopne transformacije ali vsaj omejitve njegovega vpliva.

https://t.co/AVu0JWZxtT

— Matej Tonin (@MatejTonin) March 11, 2026

Vojna na Bližnjem Vzhodu je za Evropo škodljiva
Prvo je energetsko tveganje. Čeprav EU danes uvaža manj neposredno iz regije kot v preteklosti, so svetovni energetski trgi med seboj tesno povezani. Zaprtje Hormuške ožine ali večje motnje povzročajo rast cen nafte in plina. To bi lahko ponovno povečalo inflacijske pritiske in dodatno obremenilo evropska gospodarstva, vključno s slovenskim.

Drugo tveganje je širša destabilizacija evropskega gospodarstva. Evropa je močno izvozno gospodarstvo, zato nestabilnost v globalni trgovini, višji transportni stroški in negotovost na trgih hitro vplivajo na industrijo, investicije in gospodarsko rast. Za izvozno naravnano gospodarstvo, kot je slovensko, so takšne motnje pogosto še posebej občutne.

Tretje tveganje je varnostno. Eskalacija konflikta bi lahko povečala nestabilnost širšega Bližnjega vzhoda, kar bi lahko povzročilo nove migracijske pritiske proti Evropi. Poleg tega obstaja tudi tveganje povečane radikalizacije ali posrednih varnostnih incidentov v Evropi.

Za Evropsko unijo in Slovenijo je ključno čimprejšne končanje vojne
Evropa je ujeta med ameriške strateške interese, regionalne varnostne skrbi Izraela in lastne gospodarske interese. Če se konflikt razširi ali dolgotrajno zamrzne, bo EU zgolj pasivni opazovalec dogajanja, ki pa bo plačal visoko ceno. Zato bi morala EU in tudi Slovenija delovati v smeri:

Prvič, čim hitrejše deeskalacije konflikta in ponovnega odprtja ključnih trgovinskih poti, predvsem Hormuške ožine.

Drugič, spodbujati diplomatska pogajanja med ZDA, Iranom in Izraelom, saj dolgoročna stabilnost v regiji verjetno ne bo dosežena zgolj z vojaškimi sredstvi, ampak bo na koncu potreben nek dogovor o sobivanju vseh akterjev.

Tretjič, krepiti evropske strateške avtonomije na področju energetike in varnosti, da bi bila EU v prihodnjih krizah manj ranljiva za šoke iz drugih regij.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.