Državni sekretar Longar sodeloval na zasedanju koordinacije ministrov Slovenije in Italije

Na Brdu pri Kranju je danes, 19.
oktobra 2012, zasedal Koordinacijski odbor ministrov Republike Slovenije in
Italijanske republike. Pri pogovorih med ministroma za zunanje zadeve Karlom
Erjavcem in Giuliem Terzijem je bil v skladu s prakso MZZ prisoten tudi državni
sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar.

Predstavniki Vlade RSDS Longar,  so na zasedanju zunanjih ministrov pozdravili
ustanovitev omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. V skladu z
odprto problematiko je slovenska stran izrazila pričakovanje, da se bo v okviru
nadaljnjih zasedanj omizja obravnavalo in reševalo čim več odprtih vprašanj.

V pogovorih so se sogovorniki
dotaknili problematike z izplačevanjem finančnih sredstev avtohtoni slovenski
narodni skupnosti s strani italijanske vlade. Predstavniki slovenske manjšine
opozarjajo, da je financiranje po zaščitnem zakonu 38/01 deležno finančnih
rezov in zamud pri izplačevanju. Slovenska avtohtona narodna skupnost ima namreč
aktivno vlogo pri krepitvi čezmejnih odnosov na političnem, kulturnem in
gospodarskem področju. Njen obstoj, delovanje in razvoj pa so tesno povezani s
podporo obeh držav, še posebej s strani Italijanske republike in Avtonomne dežele
Furlanije Julijske Krajine. Zato bi bilo spodbudno, da se najde ustrezna in
sistemska rešitev, ki bi slovenski narodni skupnosti omogočala rast in razvoj. Obe
strani sta podprli prizadevanja za sistemsko rešitev, italijanski zunanji
minister pa zagotovil, da se bo zavzel za ureditev tega področja ter da se
finančna sredstva, namenjena manjšini kljub finančni in gospodarski krizi v državi
ne bodo krčila.

Tema pogovorov so bile tudi
aktivnosti slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji v zvezi s prihajajočo
spremembo volilne zakonodaje. Urad te aktivnosti spremlja in jih podpira v
prepričanju, da je potrebno zagotoviti olajšano izvolitev slovenskih predstavnikov.
Italijanski zunanji minister je zagotovil, da bodo šle spremembe za izvolitev v
smeri približevanja državljanom, tudi posameznim skupinam in s tem tudi
slovenski manjšini.

Na področju šolstva je slovenska
stran opozorila, da so šole s slovenskim učnim jezikom specifične in zato ne
morejo biti predmet enakih sprememb kot ostale šole. Pričakuje se, da se bo
ohranila  obstoječa mreža osnovnih in
srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Glede kvalitete poučevanja je bilo z
italijanske strani dano zagotovilo o nadaljnji podpori slovenskemu šolstvu
Italiji.

Ob pripravi nove organizacije
pokrajin, ki jih v luči racionalizacije napoveduje Italija, je slovenska stran
izrazila pričakovanje, da spremembe ne bodo imele negativnih posledic za
slovensko manjšino oziroma da bodo te usklajene z njimi.  

Dotaknili so se tudi slovenskih
manjšinjskih medijev v Italiji. Slovenska stran je izrazila pričakovanje, da bi
se čim prej zagotovila finančna sredstva za nemoteno delovanje medijev,
vključno Primorskega dnevnika.