Dokapitalizacija NLB

Pred eventualno dokapitalizacijo NLB je nujen skrben razmislek o smiselnosti in namembnosti dokapitalizacije. Preden bo DZ o tem odločal, pa mu mora poslovodstvo NLB postreči z revizijskim poročilom najmanj dveh tujih revizijskih hiš (ki nimata svojih filial v Sloveniji). K zadržanosti do dokapitalizacije nas v Novi Sloveniji navajajo že diametralno nasprotna stališča ministra Franca Križaniča in guvernerja BS Marka Kranjca. Kateremu bo DZ raje prisluhnil? Po logiki tretjemu – ugledni tuji revizijski hiši!
V Novi Sloveniji se zavedamo, da je danes poslovanje NLB oteženo tudi (predvsem) zaradi slabih kreditov, ki jih je banka v preteklosti dajala za menedžerske prevzeme podjetij. V zdravih ekonomijah menedžerske prevzeme podjetij financirajo predvsem skladi tveganega kapitala. Menedžerski prevzemi so namreč zaradi velikega finančnega vzvoda zelo tvegana oblika financiranja, zato skladi tveganega kapitala financirajo tvegane menedžerske odkupe praviloma z višjo obrestno mero od bančne obrestne mere, od menedžerjev pa zahtevajo večjo soudeležbo z osebnim premoženjem in po prevzemu aktivno sodelujejo tudi pri vodenju prevzetega podjetja.

Poraja se vprašanje, kako se je v primeru kreditiranja tveganih menedžerskih prevzemov podjetij izvajala nadzorstvena funkcija Banke Slovenije? Sprašujemo se tudi, kaj je NLB do sedaj naredila na področju racionalizacije poslovanja in na področju povečanja njenih aktivnosti pri kvalitetnem servisiranju gospodarstva? To je njeno osnovno poslanstvo. Ni poslanstvo proračuna RS, da finančno servira razvoj gospodarstva. Za davkoplačevalce, ki so NLB že izdatno sanirali, pa so njene storitve ene najdražjih v državi.

Čas je, da NLB sama na trgu poišče sredstva za normalno poslovanje in njen razvoj.