Dohodnina po Križaniču – davčni in gospodarski fiasko Slovenije

DELITE TA
PRISPEVEK
27.08.2009, NSi
V Novi Sloveniji smo kritični do neuradnega predloga novele zakona o dohodnini, ki ga je predstavil finančni minister Križanič. Križaničev predlog sprememb zakona o dohodnini je še zadnji žebelj v krsto tistega dela zdravega slovenskega gospodarstva, ki ustvarja visoko dodano vrednost, kvalitetna delovna mesta, zaposluje domače mlade in perspektivne kadre, predvsem pa pomeni razvoj Slovenije. Z novima dohodninskima razredoma bi se dodatno obdavčilo najbolj izobražene, usposobljene kadre, ki so nepogrešljivi za inovativna in razvojno usmerjena podjetja. V prvi vrsti je to dodatna motivacija za tovrstne kadre, da se raje zaposlijo v tujini ali pa se poskušajo drugače izogniti obdavčenju (siva ekonomija). Slovenija gre nazaj, s Križaničem in njegovimi namerami pa že kar v peti prestavi.

V prejšnjem mandatu je naša Vlada z dohodninsko reformo naredila korak naprej v smeri davčne razbremenitve tistih zaposlenih, ki pomenijo generator razvoja in rasti posameznega podjetja. Prav zato je občutno zmanjšala progresivnost davčne lestvice.  
Namesto, da bi bile napovedane reforme usmerjene v pospeševanje razvoja, so usmerjene v njegovo zaviranje, kar je v popolnem nasprotju z obljubami predsednika Vlade Boruta Pahorja glede strukturnih reform. Vladni ukrepi bi morali biti razvojno usmerjeni, ne glede na finančno krizo. V času krize je najprimernejši čas za temeljite strukturne reforme z dolgoročnimi pozitivnimi učinki. V času krize je tudi najlažje prepričati socialne partnerje, kot so npr. sindikati, o potrebnosti sprememb.

S sprejetjem Križaničevega predloga sprememb dohodninske zakonodaje namerava Vlada RS dodatno obremeniti tista podjetja in zaposlene, ki so središče gospodarskega razvoja in ustvarijo največ dodane vrednosti. Prav takšna podjetja pa ponujajo kvalitetna in dolgoročna delovna mesta.

Pobiranje davkov od plač je najbolj primitivno pobiranje davkov. Pri tem država ne vloži prav nobenega napora. Državljani namreč državi davke tako rekoč na pladnju prinašamo vsak mesec – ob izplačilu plač. To pa seveda izničuje našo konkurenčnost in Slovenijo postavlja na sam vrh Forbsove lestvice obremenjenosti plač z davki in prispevki (=22,1%). Ob tem radi pozabljamo na prispevke na bruto plačo, ki jih plača delodajalec (=16,1%).

Minister Križanič s svojimi predlogi ne predlaga obdavčitve premoženja najbogatejših, ampak zgolj prejemke srednjega sloja. Namesto da bi Vlada proračunsko luknjo krpala z zmanjšanjem stroškov v državni in javni upravi (v rebalansu proračuna je dobila še dodatna sredstva), državno blagajno krpa s trošarinami na energente in dohodnino, kar je nezaslišano. Prav nič pa ne naredi Pahorjeva ekipa v smeri racionalizacije državne in javne uprave. Eden od ukrepov racionalizacije državne in javne uprave je nedvomno njena učinkovita informatizacija. Te žal ne more realizirati nobena vlada, gre za neintegrirane informacijske otoke, ki še zdaleč ne dajejo pravih učinkov.
Vlada RS tudi pri Križaničevem predlogu ni enotna. Deluje kot neuglašeni orkester brez dirigenta. Dirigentsko palico pa želijo imeti vsi ministri, toda vključno s predsednikom pozabljajo, da se nahajamo v gospodarski krizi, zato je potrebna še toliko večja enotnost. Posledica neorganiziranosti in slabega vodenja Vlade RS so nepremišljeni predlogi in namere finančnega ministra Križaniča.

V Novi Sloveniji upamo, da je to ponovno lapsus ministra Križaniča in da ne gre za resen predlog. Kmečki upor se je zgodil zaradi desetine, trenutni srednji sloj pa »cesarju« daje že dobro polovico. Gospod Križanič, Vaš predlog je davčna norost!