DECENTRALIZACIJA IN UČINKOVITEJŠE ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV
Monika Kirbiš Rojs prepričala kot kandidatka za ministrico za kohezijo in regionalni razvoj
Ob predstavitvi pred pristojnim odborom je kandidatka za ministrico za kohezijo, regionalni razvoj in lokalno samoupravo Monika Kirbiš Rojs predstavila prednostne naloge svojega mandata. Kot ključne stebre delovanja je izpostavila uspešen zaključek kohezijskega obdobja 2021–2027, pravočasne priprave na programsko obdobje 2028–2034 ter sistemsko krepitev lokalne samouprave in regionalnega razvoja, ki se z novim zakonom o vladi ponovno združujejo pod istim resorjem. Kandidatka je predstavitev opravila brez glasu proti.
Čestitke, @MonikaKirbiRojs! Vizija je jasna, načrt zastavljen, delo se lahko (kmalu) začne. pic.twitter.com/qQL6zFFlLS
— NSi (@NovaSlovenija) June 2, 2026
Ministrska kandidatka je resno zaskrbljena nad trenutno dinamiko črpanja evropskih sredstev. »Moja prva in najpomembnejša naloga je preprečiti, da bi Slovenija trajno izgubila evropska sredstva,« je poudarila nova ministrica. Slovenija zaseda 20. mesto med državami članicami pri črpanju sredstev iz obdobja 2021–2027. Srečna okoliščina za državo je podaljšanje obdobja upravičenih izdatkov do 31. decembra 2030, kar daje nekaj manevrskega prostora za uspešen zaključek projektov.
Črpanje evropskih sredstev bo učinkovitejše z manj birokracije in boljšo regionalno politiko. Veliko bi pripomogla uvedba pokrajin.
Prvi korak k decentralizaciji pa bo selitev ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj iz Ljubljane v Maribor.
🎥 @MonikaKirbiRojs, kandidatka… pic.twitter.com/5Ld6YRhZfs
— NSi (@NovaSlovenija) June 2, 2026
Odprava birokracije, ustanovitev skupnih pisarn in enoten portal
Ministrstvo bo nemudoma pristopilo k zmanjšanju procesne birokracije. Evropski projekti so v svoji življenjski dobi podvrženi vsaj sedmim kontrolam, največ administrativnih ovir pa si z nadgradnjo pravil predpišemo sami v Sloveniji.
Med ključnimi sistemskimi rešitvami je prihodnja ministrica napovedala:
• Uvedbo enotnega elektronskega portala za prijavo evropskih projektov po vzoru Evropske komisije, kar bo poenotilo dokumentacijo med resorji in zmanjšalo tveganje za korupcijo.
• Pripravo večletnega plana razpisov (objavljen konec leta za prihodnje leto), kar bo prijaviteljem omogočilo pripravo kakovostnejše dokumentacije.
• Vzpostavitev svetovalnih oziroma skupnih projektnih pisarn za pomoč manjšim občinam in gospodarskim združenjem.
• Uvedbo obveznega kroženja (rotacije) visokih uradnikov na rizičnih področjih (npr. javno naročanje) za krepitev profesionalizacije javne uprave.
Vsebinski poudarki bodo usmerjeni v reševanje problematike kanalizacijskih sistemov pod 2000 populacijskih enot ter v stanovanjsko politiko, za katero bo na voljo precej evropskih sredstev.
Pogajanja za obdobje 2028–2034: Grožnja znižanja sredstev
V novem programskem obdobju se na evropski ravni obeta med 10 in 13 % znižanje sredstev za kohezijo in kmetijstvo zaradi novih prioritet, kot so varnost, obramba in konkurenčnost. Slovenija bo v naslednjem obdobju vplačala v evropski proračun med 8 in 9 milijard evrov, pridobila pa 5,4 milijarde. Razliko bo treba pokrivati s črpanjem iz zahtevnih centraliziranih programov Evropske komisije, pri čemer bo ministrstvo aktivno pomagalo domačemu gospodarstvu.
Nova logika kohezije bo temeljila na »mikro reformah« (npr. nujna prenova sistema prostorskega načrtovanja, saj so primeri, ko občine na spremembe načrtov čakajo tudi 16 let, nesprejemljivi). Mehanizem Celostnih teritorialnih naložb (CTN) za mestne občine želijo razširiti še na druge občine z upravnimi enotami, obmejna območja in manjše občine. Napovedala je tudi nujno okrepitev slovenskega predstavništva v Bruslju.
Decentralizacija: Selitev ministrstva v Maribor in uvedba pokrajin
Kot odločen korak k decentralizaciji države je kandidatka napovedala, da bo sedež ministrstva v Mariboru. V okviru lastnega resorja bo ministrica spodbujala tudi fleksibilen delovni čas in delo od doma.
Sistemska rešitev za skladen regionalni razvoj ostaja ustanovitev pokrajin. Celotna zakonodaja je pripravljena. Ker je projekt naveden kot ena izmed štirih prioritet koalicijske pogodbe, bo kandidatka kot ministrica aktivno iskala ustavno večino tudi izven koalicije s podpisom partnerstva za razvoj.
Glede problematike lokalne samouprave pa je ministrica opozorila, da je povprečnina za občine trenutno približno 100 evrov nižja od dejanskih potreb, država pa nanje ne sme prenašati novih zakonskih nalog brez pripadajočih finančnih sredstev.
»Ne morem in ne želim obljubljati čudežev, saj prihajam iz stroke. Lahko pa obljubim korektno, pregledno in strokovno delo ter stalen dialog z občinami, regijami in gospodarstvom,« je zaključila Kirbiš Rojs.
Vabljeni k ogledu posnetka celotne predstavitve.