DAVID KLOBASA ZA KD: USPEŠNOST ŽUPANOVANJA NE ŽELIM MERITI SAMO PO KILOMETRIH POLOŽENEGA ASFALTA

Dotakniva se najprej vašega županovanja občini Sveta Trojica. Ponovno ste bili prepričljivo izvoljeni za župana, a v oči pade predvsem sestava občinskega sveta, kjer vseh 11 občinskih svetnikov prihaja iz NSi. V čem je skrivnost vašega pristopa in načina dela, da ste občane tako prepričali?

Ključna stvar je, da sem zelo samosvoj, kar mi marsikdo tudi očita in pravi, da je to problem. Za svoje sodelavce sem kandidiral ljudi, v katere sem verjel in se pri tem nisem oziral na to, ali bo morda kdo užaljen, kjer ni del ekipe. Za te ljudi sem odgovoren in prevzemam odgovornost za to, da kot ekipa občankam in občanom zagotovimo dobro življenje. Človek, ki je del moje ekipe, mora biti kompetenten ter mora pokazati zadostno pripravljenost in zagnanost, da širimo politično sliko in potencial občanov. V zadnjih dvanajstih letih so se v občini na položajih občinskih svetnikov in na različnih drugih funkcijah menjavali eni in isti ljudje.

Z mojo ekipo pa smo, še preden smo bili izvoljeni, pričeli premikati stvari in izpeljali ogromno akcij v občini. In tako smo dokazali, da se da. Občanom smo tako pokazali, da se lahko že kot navaden občan zelo aktiviraš in imaš močen vpliv na življenje v skupnosti. Moja zmaga z absolutno večino mi ni tako pomembna, kot mi je dejstvo, da je osem od enajstih svetnikov popolnoma novih ljudi. Vsak izmed svetnikov sledi enemu področju delovanja naše občine. Svetniška skupina je tako zelo strokovna in pomembno mi je bilo, da je bila lista izvoljena v celoti, saj to zagotavlja močen in širok razvoj naše občine. Zastavili smo si kar nekaj strateško pomembnih projektov – gradimo nov vrtec, športne objekte, kolesarske poti, krožišče, veliko pa nam pomenijo tudi kulturni festivali. To niso enostavne stvari. Ko se pogovarjamo o politiki na podeželju, za ustvarjanje uspešnih zgodb potrebujemo močno in odgovorno skupino razvoju naklonjenih svetnikov.

Vseeno pa na zadnjih lokalnih volitvah niste bili brez konkurence …

Na nobenih volitvah nisem bil brez konkurence. Lani je bila konkurenca popolnoma enaka kot štiri leta nazaj. Za mandat se je potegoval bivši župan, ki je proti meni spisal celo štiri kazenske ovadbe, ki so bile del načrtnega napada name in na mojo ekipo. V drugem tednu volilne kampanje moj nasprotnik sploh še ni uspel predstaviti svojega programa, so se pa v javnosti proti meni pojavile kazenske ovadbe. Ker imam čisto vest in se njihovega epiloga pravzaprav veselim.

Kaj je tisto, kar vam pri vašem delu prinaša zadovoljstvo oziroma vam nariše nasmeh na obraz?

Rad bi poudaril, da me dejstvo, da sem župan, samo po sebi ne navdušuje. V začetku prvega mandata mi je šel naziv župan celo na živce. Nanj sem se težko privadil, ker sem imel stalno občutek, da ima zaradi prejšnjega vodstva občine zelo slab prizvok. Uživam pa v tem, da sem operativen in da vodim projekte, ki občankam in občanom dvigujejo raven kakovosti njihovega življenja. Super mi je, ko si zamislimo dober projekt in ga kljub različnim dvomom iz okolja tudi izpeljemo.

S čim ste se ukvarjali preden ste se podali v politiko?

Moj oče je bil trgovec na področju kmetijske mehanizacije in leta 2008 so k nam prišli trgovci John Deera, ki so iskali novega poslovnega partnerja za Slovenijo. Vendar pri nas doma nihče ni znal angleško. Tudi jaz sem zelo slabo govoril. Oče se je takrat odločil, da se on s tem ne bo ukvarjal in je zadevo prepustil meni. In tako sem začel postavljati  novo organizacijsko shemo znotraj našega družinskega podjetja. Takrat smo prvič postavili tudi marketinški oddelek. Začeli smo z vrtnim programom John Deere, naša največja konkurenca pa je bila Husquarna, ki je bila vsaj petkrat cenejša od John Deera. Najbolj pomembno vprašanje je bilo, kako prepričati kupca, da je mehanizacija John Deere zaradi kakovosti najprimernejša? Takrat sem se povezaI z Radiem Center, kjer smo naredili kampanijo John Deere Đir, kjer se je taksist Štefko Bratkovič z vrtnim traktorjem vozil po celi Sloveniji. Ustavljal se je vsepovsod, med drugim tudi pred parlamentom. Ta kampanja je bila navzoča po vseh socialnih omrežjih in Radio Center pa jo je prenašal v živo. In še sedaj velja za eno najmočnejših kampanj v zgodovini Radia Center.

Torej še preden se je npr. Miha Deželak za dobrodelen namen vozil po Sloveniji s kolesom, ste vi organizirali vožnjo s kosilnico John Deere?

Tako je. Na marketinškem srečanju v Nemčiji sem projekt predstavil in ljudje so bili nad njim navdušeni. Prodaja vrtnih kosilnic se nam je v tistem obdobju resnično povečala, s tem pa so bili porušeni tudi vsi stereotipi, ki smo jih bili deležni do takrat. John Deere je zelo konservativna znamka in je na nek način zelo podobna tudi Novi Sloveniji. Pri sebi sem opazil, da se vedno najdem v bolj konservativnih okoljih, kjer pa s svojo drznostjo premikam meje mogočega. Dajem novo svežino in prijeme, ki postanejo zanimivi širši javnosti, ki ni nujno konservativna. Pri takih projektih je pomembno, da si še vedno v mejah normale, ampak na zelo profesionalni ravni.

In vodilni ljudje so bili nad projektom tako navdušeni, da so vam ponudili novo delovno mesto?

Drži, v Nemčiji mi je bilo ponujeno delovno mesto v Mannheimu, in sicer v marketinškem oddelku. Želeli so namreč, da podoben projekt izpeljem tudi v Litvi, Latviji in Estoniji. To priložnost sem tudi sprejel in smo projekt tudi izpeljali. Vključili pa so me tudi v osem milijonski projekt v Lizboni, ko je šlo za prenovo zunanje podobe podjetja, tako imenovani rebranding. Šlo je za podoben dogodek s ciljem, da predstavimo nove izdelke znamke John Deere. Pomembnosti tega projekta se takrat sploh nisem zavedal. Je pa prevzem te funkcije pomenil tudi selitev na Portugalsko, kjer sem nato živel eno leto. Imeli smo ekipo, ki je štela 120 članov in pripravili smo projekt, ki je bil izjemno atraktiven in inovativen. Po zaključku projekta smo se predstavili še na sejmih v Berlinu in Hamburgu.

Še ohranjate dobre vezi s svojimi nekdanjimi sodelavci?

Z vsemi imam še stike in zelo dobre odnose. Morda lahko kot zanimivost povem, da je tudi na praznovanjih mojih rojstnih dni pol učiteljskega zbora iz gimnazije, kljub temu, da nisem bil najbolj vzoren dijak. Da nisem bil med najboljšimi pa nisem bil jezen na profesorje, ampak na sebe, ker se šoli nisem zadosti posvetil. Vedno sem kaj počel še poleg šole in ti projekti so me tako navdušili, da sem se jim v celoti posvetil in jih tudi izpeljal. Verjetno je to tudi razlog, da še vedno nisem diplomiral. Po duši sem trgovec, prodajalec in to je tisto, kar sem od malega počel. Če sem lahko prodal traktor, lahko prodam vse.

Vaša zgodba je zelo navdihujoča. Politiko pa je verjetno težje prodajati, čeprav vam je tudi to uspelo?

Če se obnašamo kot da politiko prodajamo, smo že vse zgubili. Pri politiki predstavljaš sebe in svoje razmišljanje. V politiki ne smemo biti neiskreni, ker predstavljamo lastne vrednote. Danes pa je velik poudarek tudi na prepoznavnosti na socialnih omrežjih. Ne razumem funkcionarjev, ki tega ne uvidijo. Nemogoče je, da bi danes nekdo, ki je javno prepoznaven, lahko z nečim zavajal, saj te lahko ljudje vsak trenutek preverijo. Najpomembnejši trenutek moje prve kandidature je bil, ko sem premagal strah v sebi in dejansko vložil kandidaturo za župana. Šlo je tudi za velik osebnostni korak, s katerim sem si dokazal, da si upam in zmorem. Ko gledam nazaj, je bilo to težje kot pa celotno kasnejše opravljanje funkcije.

Že ob vstopu v lokalno politiko sem povedal, da se bom omejil na dva županska mandata, v katerih želim za razvoj kraja narediti kar največ. Do sebe sem zelo zahteven, zato menim, da je bila to prava odločitev. Želim dokazati, da če si nekaj zamisliš ter si pri tem osredotočen in vztrajen, boš to tudi izpeljal. Priznam, da sem bil po štirih letih županovanja kar izmučen, a sem vedel, da smo z ekipo dali vse od sebe in izpeljali vrhunske projekte.

Na kaj ste v dokončanem mandatu najbolj ponosni? Eden izmed odmevnejših uspehov je zagotovo bila vzpostavitev dogodka Trojica fest.

Trojica fest je znamka, na katero sem zelo ponosen. Predstavlja tridnevno dogajanje od katerega veš kaj dobiš – tri koncerte, ki so višjega cenovnega razreda in so del t. i. doživljajskega turizma. Pomembno se mi zdi, da so ljudje v Sveti Trojici to dogajanje vzeli za svoje, kar me navdaja s posebnim zadovoljstvom. Ponosen pa sem tudi na to, da smo v naši občini premaknili projekte na vseh področjih, saj si želimo čim bolj enakomernega razvoja. Večkrat poudarjam, da sam uspešnost županovanja ne želim meriti samo po kilometrih položenega asfalta, ampak predvsem po stanju duha, ki ga ustvarjamo med ljudmi v občini. Prav tako ne želim, da podeželje postane le spalno naselje. In prav to je eden izmed ključnih razlogov, zakaj se trudimo z družabnimi dogodki in ohranjanjem kulturne dediščine.

Velikokrat slišimo, da je za tegobe slovenskega podeželja kriva Ljubljana. Vi ste dokazali, da je mogoče narediti velike spremembe na bolje brez pritoževanja in kazanja s prstom na druge…

Centralizacija je klasičen problem naše družbe. Trava je vedno bolj zelena pri sosedu. Velikokrat slišim, da so občani nad menoj manj navdušeni, kot pa so nad mano navdušeni občani sosednjih občin. Vedno poudarjam, da občina ni banka, zato se trudimo, da celovito zaključujemo projekte. Dvigamo kakovost bivanja v naši občini in mislim, da bi to moral biti temeljni motiv in osnovna usmeritev vsakega župana. Ljudje bodo čutili pozitivne učinke še leta. Meni je pomembno, da ustvarjamo občino, ki se razvija in v kateri občanke in občani dobro živijo. Z ekipo ustvarjamo občino, kjer je poskrbljeno za primarno in sekundarno zdravstveno varstvo, kjer so zagotovljeni kakovostna pitna voda, zelene površine, sodobna infrastruktura, v katero seveda spada tudi optična povezava. Skoraj vsa gospodinjstva v občini bodo kmalu priključena na optično omrežje, na kar sem zelo ponosen.

Nedavno ste bili izvoljeni tudi v Državni svet RS. Kako gledate na regionalizacijo Slovenije in kakšno je vaše mnenje o ustanovitvi pokrajin?

Mislim, da ni župana, ki bi ustanovitvi pokrajin nasprotoval. Vsi smo v veliki meri za, predvsem zaradi tega, ker pričakujemo, da se bo na nivoju pokrajin ustvarjalo občinske prostorske načrte in podrobne prostorske načrte. To je rak rana vsake občine. In prav to je eden izmed razlogov, zakaj mislim, da bi moral županski mandat trajati pet let. Iz prakse lahko povem, da za spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN) potrebuješ vsaj tri do šest let. Na ravni pokrajine se bomo ukvarjali s celotno regijo. Tako bomo prišli do hitrejšega razvoja kolesarskih povezav, turizma, kmetijske dejavnosti in športnih dejavnosti. Moramo imeti predvsem jasno vizijo, kako in kam želimo priti. Za dober razvoj se morajo občine resnično povezovati med seboj.

Nedavno je bilo veliko razburjenja glede podražitev vrtcev. Pod plazom kritik so bile predvsem občine, a pravzaprav gre za verižno reakcijo. Drži?

Prvi sem na to opozoril jaz, pa tudi naše poslanke in poslanci v državnem zboru. Gre za to, da vsi zelo dobro vedo, kdo nosi tako odgovornost. Vlada je dvignila minimalno plačo, energenti so se podražili, noben pa nas županov ni vprašal, od kod bomo mi zagotovili dodatna sredstva, ki bodo pokrila vse te dvige. V bistvu postavljajo občine v nelagoden položaj, predvsem župane. Vsi se trudimo biti in delati v dobrobit občank in občanov. Mislim, da ne obstaja župan, ki bi želel dvigovati cene po lastni izbiri, ampak smo bili v to prisiljeni. Vrtčevsko varstvo je stvar, ki bi vsekakor morala biti na ravni države urejena tako kot je šolstvo. Če primerjamo investicije v vrtec, naša zakonodaja določa kvadratni meter vrtca na 2.700 evrov. Toliko nas stane. V Avstriji na primer je 1.200 evrov manj in zato nastane razlika. Mi tako dražje plačamo vrtce, delež, ki ga dobimo od države ni niti 50 odstoten, zahteve pa so vedno večje. Poleg tega pa opažamo, da je med mladostniki veliko duševnih stisk in težav, za katere zagotavljamo dodatno oskrbo in pomoč. Žal smo soočeni z dejstvom, da je število otrok z duševnimi stiskami v porastu. Zato menim, da bo v prihodnosti nujno, da kot družba nekaj naredimo na tem področju.

V čem pa vidite glavno dodano vrednost Državnega sveta RS?

Vesel sem, da sem v Državnem svetu RS zastopnik lokalnih interesov. Na splošno pogrešam več vključevanja županov v državno politiko. Malokrat se zgodi, da bi nas kdo kaj vprašal. Državni svetniki se lahko na sprejete zakone odzivamo direktno z vetom. Trenutna sestava se mi zdi zelo operativna in politično uravnotežena. Predvsem pa se mi zdi super naš predsednik Marko Lotrič, ker prihaja iz gospodarstva in mu to daje bolj nevtralno pozicijo pri delovanju državnega sveta.

Pripadate mlajšim politikom iz vrst NSi. Kje vidite mesto stranke v družbi?

Če pogledamo v tujino, boste našli primere, kjer so krščanski demokrati oz. desnosredinske stranke med najbolj modernimi in naprednimi. Zdi se mi, da vemo, katere so tiste trajne vrednote, ki ne glede na čas prinašajo razvoj in so temelj naše družbe že stoletja. Zato lahko tudi precej dobro razumemo, kakšna so pričakovanja ljudi od politike oz. države. Mislim, da smo na pravi poti, le samozavestni in drzni moramo biti.