CILJ JE, DA PODJETJA ZADRŽIMO V SLOVENIJI, NE DA ODHAJAJO NA HRVAŠKO

Predsednik NSi Jernej Vrtovec v intervjuju za Delo pred volitvami pojasnjuje ozadje povezovanja med NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča in poudarja, da mora delo spet postati vrednota.

V kakšni makroekonomski kondiciji se po vašem mnenju nahaja Slovenija? Kako nam gre?

Po oceni različnih mednarodnih institucij Slovenija v zadnjem obdobju nazaduje na več področjih, zlasti pri gospodarski rasti, ki je ena najslabših v Evropi. Tudi na IMD lestvici konkurenčnosti zaseda slabo, oziroma katastrofalno 46 mesto. Glede na geopolitično in geostrateško situacijo – ta je kompleksna -, bi morali ubrati drugačno politiko. Politiko stabilnosti in predvidljivosti. Ne pa politiko šokov za gospodarstvo.

Bonitetne agencije so nam izmerile najvišjo boniteto v zgodovini. Je to uspeh?

Bonitetne agencije merijo, kdo je sposoben denar vračati. Zato moramo te ocene jemati z rezervo. Agencije si želijo, da si država čim več denarja sposodi na trgu, da se dodatno zadolžuje in na sposojen denar plačuje obresti. Sem pa sam proti temu, da Slovenija za tekočo porabo prekomerno zadolžuje naslednje generacije in da je treba nemudoma poskrbeti za vzdržnost javnofinačnega sistema. V zadnjih štirih letih se je proračun dvignil za štiri milijarde evrov. Proračun je nastavljen na dve milijardi evrov deficita. Jaz trdim, da s tem prekomerno javno porabo obremenjujemo gospodarstvo, obrtnike, podjetnike in nazadnje vse ljudi, ki delajo in zato od svojih plač plačujejo višje davke in prispevke.

Včasih smo imeli 10 milijardni proračun. Po epidemiji koronavirusa se je je državni proračun pri izdatkih močno napihnil. Kam je šel ta denar?

To se sprašujem tudi sam. Ko pregledujem proračunske postavke, ugotavljam , da je ta denar šel za določene mehke ukrepe. Seveda smo imeli poplave, ampak poplavni balon za sanacijo posledic ocenjen na 10 milijard evrov, je prenapihnjen. Zlasti zaradi tega, ker so na drugi strani lahko dvignili davek na dohodek pravnih oseb (DDPO) in ker dejanske škode ni bilo za 10 milijard evrov. Pravijo, da se je prek proračuna povrnila škoda nastala s to naravno nesrečo. Toda ta denar, dodatne štiri milijarde evrov, gre za vrsto drugih ukrepov in vsebin, ki z razvojem države nimajo nobene povzave. Če dvigneš proračun na izdatkih, moraš dvigniti tudi dajatve, da ga napolniš. To bi bilo potrebno uravnotežiti. Težava pa nastane, ker nismo nič naredili za zmanjšanje javne porabe. Na to opozarjajo tudi fiskalni svet, Evropska komisija in tudi druge institucije. Naša javna poraba gre v nebo. Ne govorim nujno o varčevanju, ampak predvsem o racionalizaciji javne porabe, to moramo imeti v mislih.

Zdi se, da nas sosednja Hrvaška po določenih kazalnikih dohiteva ali celo prehiteva. Kaj je šlo z našim razvojem narobe?

Hrvaška je pod vlado Andreja Plenkovića sprejela vrsto pozitivnih ukrepov. Temeljito prenovo davčne zakonodaje je naredila lansko leto, danes na podlagi tega žanje lepe uspehe. Naša povprečna neto plača je še 70 ali 80 evrov višja, kar je žal zanemarljivo. Potem je potrebno pogledati še življenjske stroške, denimo stroške zavarovanja itd. Stroški življenja v Sloveniji so višji kot na Hrvaškem, nepremičnine v Zagrebu so še vedno cenejše kot v Ljubljani. Po kupni moči je Slovenija še vedno na boljšem, ker so indeksi kupne moči nekaj drugega kot neto plače in življenjski stroški. Hrvaška je v zadnjih desetih letih izredno zrasla, medtem pa je Slovenija ostala na mestu. Hrvaška je prehodila izjemno pot, v EU so vstopili bistveno kasneje kot mi, v evrsko območje in šengensko območje tudi. Zaostanek, ki so ga imeli praktično izničili. Delajo prave korake na področju obdavčitve dela, imajo pravilno politiko olajšav za mlade družine, subvencionirajo povratek mladih Hrvatov, ki so zapustili državo. Na Hrvaško se je lani vrnilo 13 tisoč mladih ljudi, to so večinoma mlade družine. Na ta način rešujejo svojo demografsko zimo, tudi z razvojnimi kapicami in določenimi ukrepi, da sposobni mladi ljudje doma vidijo potencial. Niso se šli politike obremenjevanja, pač pa pozitivno politiko davčnega razbremenjevanja in zdaj žanjejo uspehe. Želim si, da po štirih letih napačnih ukrepov naslednja vlada davčno razbremeni delo in mlade, da lažje pridejo do prve nepremičnine – ne z bonbončki, pač pa z dvigom splošne dohodninske olajšave za mlade med 25 in 35 letom, da lahko zaslužijo več. Na drugi strani pričakujem razbremenitev gospodarstva, ker me boli, da imam ogromno vrstnikov, znancev in politikov, ki na Hrvaškem odpirajo podjetja oz. poštne nabiralnike, ker je tam obdavčitev dobička do milijona evrov 10-odstotna, pri nas pa 22 odstotna.

Vrnimo se na mikroekonomski nivo. Ali gre Slovencem v finančnem smislu dobro?

Ne želim dajati pavšalnih ocen, ampak kakor komu. Mnogo Slovenk in Slovencev živi pod pragom revščine in teh je okrog 270 tisoč, kar je približno 23 tisoč več od leta 2022. Tistim, ki živijo z minimalno plačo absolutno ne gre dobro. Želim pa poudariti, da ima Slovenija močno razvito socialno državo. Ampak tisti, ki lahko dela in je sposoben delati , naj dela. Naj ne bo naša socialna država potuha za tiste, ki ne želijo delati. Nočemo socialnega turizma, če želite. Delo mora biti vrednota. Kdor lahko dela, naj tudi živi od svojega dela. Tisti pa, ki imajo nizke prihodke, ali pa slučajno ne zmorejo, za njih imamo socialne prijeme. Tudi pri plačah bo potrebno upoštevati davčno razbremenitev in dvig splošne davčne olajšave, približno za 8 tisoč evrov dviga potrebujemo, da bi se minimalna plača dvignila na 1.100 evrov. Brez tega, da bi dodatno obremenjevali ljudi. Absolutno je treba v državi deliti. Toda če ne bomo ustvarjali, tudi delili ne bomo. Najprej je treba pogledati, kje lahko ustvarimo največ, da lahko potem delimo. Pri tem, ko pa se samo deli, , se pa ustvarjajo krivice.

Ali se povprečnemu Slovencu, zaposlenemu, obrtniku, kmetu sploh splača tvegati in delati več kot je preživetvena nuja? Recimo, da dela več in tvega zdravje?

Če primerjate nekoga, ki se trudi in ustvarja z nekom, ki ne želi delati in njegove socialne prejemke, hitro ugotovite, da se delo v tej državi ne splača. Ampak obrtniki, podjetniki, kmetje delajo zaradi tega, ker radi delajo. Radi ustvarjajo in želijo prispevati ne samo sebi in svoji družini pač pa tudi svoji skupnosti. To je poslanstvo, zato sem večni zagovornik obrtnikov in podjetnikov, tudi sam prihajam iz podjetniške družine. Vem kaj pomeni garati ob sobotah in nedeljah, da je določena stvar opravljena. Je pa določena zakonodaja v Sloveniji sovražna do podjetij in podjetnikov. Poglejte, recimo bolniška nadomestila, samostojni podjetnik do 30 dni nima bolniške. Če gre na bolniško lahko izgubi posel, lastnik malega obrtniškega podjetja, ki ima tri zaposlene ne sme zboleti, saj so lahko vsi brez dohodka. Potem so tu dopusti. Poznam vrsto obrtnikov in podjetnikov, recimo mizarja, ki ima 15 zaposlenih. On sicer hodi na dopust, je pa stalno na telefonu, pridobiva posle, ureja stvari, da poslovanje teče. Tem ljudem je treba dati veliko priznanje, da vztrajajo v Sloveniji, tudi na račun svojega zdravja. Se jim splača? Njim je delo vrednota. Če bi želeli biti na socialnih transferjih, bi ubrali verjetno drug način življenja. Socialni transferji naj bodo za tiste, ki ne zmorejo, ne za tiste, ki nočejo. Tu so v državnem proračunu ogromne rezerve, če bi te transferje uredili.

Kako v Novi Sloveniji gledate na državljana, ki je z delom prišel do dve, mogoče celo treh nepremičnin. Ga je treba obdavčiti?

Ne.

Bom vprašal drugače, ali ste za uvedbo nepremičninskega davka?

Ljudje, ki so pridni in s svojim delom delajo, jih je brezpredmetno dodatno kaznovati. Nepremičninski davek imamo že sedaj, v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O davku na nepremičnine se je brezpredmetno pogovarjati, če se hkrati ne pogovarjamo o davku na premoženje, oziroma o celotnem premoženju, ki ga ima. Nekdo ima tri stare nepremičnine, ki niso vredne veliko, mogoče celo narejene s samogradnjo. Nima pa privarčevanih sredstev drugje, denimo delnic. Zakaj bi ta človek bil obremenjen? Nekdo drug pa ne? Če želi država narediti sistem obdavčitve premoženja – kot je to v kakšnih drugih državah – naj bo to celostno, ne pa parcialno, samo enega segmenta. Sem proti obdavčitvi nepremičnin, ki so jih ljudje zgradili z lastnimi rokami, ali so v 70, 80 letih delali v Nemčiji, se vrnili nazaj, da so lahko zgradili svoj dom. Če govorimo o obdavčitvi nepremičnin, pravimo, da se bomo znebili problema praznih stanovanj. Tega problema ne bomo rešili, dokler ne bo nižje obdavčitve dolgoročnega najema. Dokler ne bomo rešili pravnega statusa najemodajalcev in drugih s tem povezanih ukrepov.

Kakšna je vaša vizija na področju davkov?

Če bomo stranke NSi, SLS in Fokus v vladi, in verjamem da bomo, se v prvih 100 dneh vlade da sprejeti ključne ukrepe. Naj naštejem. Nižji davek od dohodka pravnih oseb, do milijon evrov prihodkov, naj znaša 10 odstotkov, za večja podjetja do 15 odstotkov in nato za velike sisteme nad 250 milijonov evrov prihodka 12 odstotkov. Cilj je ta podjetja zdržati v Sloveniji, ne pa da odhajajo na Hrvaško. Druga stvar je razbremenitev dela, nova dohodninska lestvica z razširjeno splošno olajšavo. Pri obrtnikih in podjetnikih pa uvedba pavšala. Ta bi veljal za gostilne, storitve, frizerske salone, turistične namestitve. Do 350 tisoč evrov lahko zagotavljamo davčno predvidljivost, ne pa iskanje davčnih stranpoti in neizdajanja računov. Če deluje v Avstriji, bi moralo tudi pri nas. Če ima frizerski salon pet stolov, ve se, koliko zaslužka je na en stol in naj bo davek prihodnje leto predvidljiv. Ne pa sedaj pod vlado Roberta Goloba, ko novembra ne veš, kaj lahko januarja pričakuješ. Potem je tu študenstki s.p. Po zgledu Belgije smo dali predlog v državni zbor, pa so ga zablokirali. Študentje danes doštudirajo v treh, štirih letih. To ni več študiranje, da vlečeš status zaradi napotnic. Imamo inovativne in odlične mlade, ki želijo delati. Tehnični kader je vpet praktično v podjetja od prvega letnika naprej, podjetja jih takoj dobijo na radar. Mladi ljudje bi radi zaslužili, a študentska napotnica jim vzame 48 odstotkov. Potem pa na njihov račun živi še študentski servis. Če odprejo status samostojnega podjetnika izgubijo vse pravice iz naslova študentskega statusa. Zakaj ne bi imeli sobe v študentskem naselju? Pomembno je tudi delo upokojencev. Če upokojenec dela, prvi dve leti izgubi 60 odstotkov pokojnine, naprej 80 odstotkov pokojnine. Na trgu delovne sile rabimo več ljudi. Mi v našem programu govorimo o davčni smiselnosti, predvidljivosti, propodjetniški miselnosti, zato da se hrbtenica Slovenije lahko razvija. Če tega ne bomo naredili, bodo podjetja šla na Hrvaško, v druge okoliške države. Ko se podjetje enkrat preseli, ga težko dobimo nazaj. Ukrepati moramo zelo hitro, da nam mladi, podjetniki in obrtniki ne bodo odhajali v tujino.  Podjetniki nas prosijo, naj vendar poskrbimo, da bodo imeli predvidljivo okolje, to se sedaj spreminja nenehno. Božičnica, minimalna plača, davki, prispevki, vse to se uvaja stihijsko. Trenutno ni nobene stalnice.

Zdravstveni sistem je eden najbolj kompleksnih sistemov v državi. Kakšno zdravilo potrebuje?

Mi v srčiki  sistema vidimo pacienta in močno javno zdravstvo. Javno zdravstvo pomeni, da naj opravlja storitve zdravljenja pacienta tisti, h kateremu pacient najprej pride. Če pacient pride k zasebniku ali v klinični center ali kamorkoli, naj bo to plačano iz zdravstvene zavarovalnice. Danes se nam dogaja največja privatizacija v zgodovini države, ker zdravniki odhajajo iz javnega sistema zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti. Odhajajo k zasebnikom, nekateri tudi na Hrvaško, podaljšujejo se čakalne vrste, po medijskih poročilih za skoraj 40 odstotkov glede na leto 2022. Daljše kot so čakalne vrste, več je potreb po privatnem zdravstvu. Če je pacient v središču, potem pa naj zdravstvena zavarovalnica plača tam, kjer bo čim prej na vrsti. To vpliva tudi na bolniške, trpi gospodarstvo, tudi proračun.

Je usmeritev, da se zasebna zdravstvena pobuda izrine iz javnega zdravstva pravna?

Na zasebne pobude v zdravstvu gledam pozitivno. Zasebnik v zdravstvu je del javnega zdravstva. Bistveno je, da če gre pacient k zasebniku, da ta to dobi plačano od zdravstvene zavarovalnice. Ta zbere veliko denarja. Pravimo, da je zdravstvo v Sloveniji brezplačno, pa ni, ker ga drago plačujemo od svoje plače.

Tudi v zdravstveni blagajni je prišlo do napihovanja, ta blagajna je zrasla kot kvas…

Ko sem začel v politiki 2014 je imela zdravstvena blagajna letno tri milijarde evrov, danes zbere šest milijard evrov. To je po mojem mnenju dovolj denarja, da bi moralo biti vsakomur dosegljivo kakovostno zdravljenje. Če se ti kaj zgodi, ti pomaga požrtvovalen kader, zdravniki in drugo zdravstveno osebje, čakajoči pa se mi smilijo, ker plačujejo dodaten denar iz svojega žepa. Posledica razrednega boja oziroma sovraštva do zdravnikov je, da ljudje za zdravje plačujejo še več, a pri zasebnikih.

Stanovanja so draga in nedostopna, cene so absurdne. Kakšne rešitve predlagate za mlade?

Zagotavljanje stanovanj za mlade je eden od pogojev, da obrnemo demografske kazalce. Nasprotujem načinu, ki ga vsiljuje Levica z neprofitnimi socialnimi najemniškimi stanovanji. Če je nekaj brezplačno to ni dobro, po drugi strani pa si mladi želijo lastniška stanovanja. Za to pa rabiš dobre pogoje, začetek so višje plače. Zato predlagamo dodaten dvig splošne olajšave, da bi mladi imeli višje plače in možnost dostopa do kredita. Mladi naj najamejo kredite in jih odplačajo. Težava je, da mladi nimajo 20 odstotkov vrednosti stanovanja za polog. Tu bi lahko vstopila SID banka s poroštvi.

K upadu cen nepremičnin pa najbolj pomaga sprostitev degradiranih zemljišč. Več kot bo zemljišč, več se bo gradilo, nižje bodo cene. Graditi pa se ne sme na kmetijskih zemljiščih. Tu nisosamo Ljubljana, Maribor in Celje, ampak tudi okolica. V Vipavski dolini stane kvadratni meter stanovanja do 3.500 evrov. Več kot bo stanovanj, nižje bodo cene. Upoštevati je treba tudi debirokratizacijo in hitro izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj. Gradbeni sektor je sposoben to zgraditi zelo hitro in razbremeniti cene premičnin na trgu. Neprofitnih socialnih najemniških stanovanj v zadnjih letih žal niso dobili slovenski državljani.

Bili ste infrastrukturni minister. Katere in infrastrukturne projekte bi morali v državi nujno izvesti?

Hitro železnico Postojna-Maribor in najmanj tretji pas avtoceste Postojna – Maribor. Da smo tranzitna država je dejstvo, tu moramo iskati nekaj dobrega za naš razvoj. Ne izkoriščamo pa vseh potencialov. Drugi tir, ki smo ga začeli graditi v mojem mandatu, se hvala bogu končuje in je pozitivna zgodba. S tem dajemo možnost Luki Koper, da dela ne le za Slovenijo, pač pa za zaledne države, tudi za čezatlantsko zavezništvo. Luka Koper je strateška točka, vesel sem, da je v gradnjo drugega tira vključena evropska in slovenska gradbena stroka. Dodatna možnost so zaledni logistični terminali, obžalujem pa, da so zaradi naše počasnosti pri gradnji železnic Avstrijci in Italijani naredili obvoz okrog Slovenije. Tu izgubljamo priložnosti. V infrastrukturnem smislu se moramo širiti. Ker je vlada Republike Slovenije dvigovala rdeče kartončke proti širitvi avtocest, imamo take zamaške, kot jih imamo. Izgubljamo čas in denar.

Kaj pa vzporedni tir drugemu tiru?

Začeti je treba takoj. Čudi me, zakaj tega že nismo naredili. Servisni tuneli so že narejeni, samo premostitve je treba zgraditi.

Kaj pa drugi blok Jedrske elektrarne Krško? Med vašim mandatom se je zgodil premik, potem pa se je z odpadlim referendumom vse ustavilo. Kako oživiti ta projekt?

Med mojim ministrovanjem smo izdali energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne. Potrebe po električni energiji bodo vedno večje. Tisti, ki nam govorijo, da so dovolj sončne elektrarne in veter, se moti. Potrebujemo nuklearno energijo, vodni potencial imamo samo na srednji Savi, za tri elektrarne. To je premalo za energetsko neodvisnost. Verjamem, da bomo v prihodnjem mandatu speljali ključne postopke, ki bi ta projekt lahko pripravili na gradnjo. Na referendumu bom ta projekt podprl. Leta 2034 bomo opustili proizvodnjo premoga. Kako ta projekt financirati? Vedno gre za državno financiranje, hkrati lahko povabiš še kašno drugo sosednjo državo, da sodeluje. Pa tudi slovenska podjetja. Imamo podjetja kot so SIJ, Impol, Talum in druge velike porabnike elektrike. Zavedati se moramo, da 85 odstotkov energije porabi industrija in da je treba vključiti v sam postopek gradnje tudi slovensko gospodarstvo, pa tudi tuje energetske sklade, ki obstajajo. Če bi razpršili financiranje, bi bil nadzor nad gradnjo poostren in ne bi prihajalo do koruptivnih tveganj.

Evropa čedalje več vlaga v obrambo. To je ena glavnih tem. Kako gledate na projekte dvojne rabe, tako imenovani »dual use«? Kaj dobrega lahko pridobi država?

»Dual use« je super ideja. Ne sme pa biti to izgovor, da razvijamo neke druge stvari, ne pa naše obrambe. Zgodba »dual use« so železnice in posodabljanje infrastrukture. Od drugega tira naprej proti vzhodu Evrope. Zakaj? Ker je to strateška infrastruktura za naše zaveznike in se da tukaj narediti moderne železnice. Verjamem, da bodo postopki za umeščanje stekli hitreje. »Dual use« ne sme biti izgovor, da gre manj v dejansko oborožitev oz. varnost.

Kaj pa investicije v samo orožje, obrambna sredstva?

Slovenija ni oaza miru. Imamo mir v osrčju Evrope. Toda geopolitične in geostrateške razmere so po drugi svetovni vojni najbolj zapletene, bolj zapletene kot iz obdobja hladne vojne. Pomembno je, da imamo skupno evropsko vojsko. Evropa je ostala osamljena in se mora sama oboroževati. Sem za dvig obrambnega proračuna in obrambnih izdatkov.

Kaj bi sporočili državljanom?

Slovenke in Slovenci so pridni in delovni ljudje, njihova vrednota je delo in naj tako tudi ostane. Moramo vlagati napore pri iskanju sinergij, da skozi razumevanje Slovenca, ki rad dela, pridemo do nekih skupnih rešitev, ki bodo ponudili razvojni preboj te države. Žal v zadnjih letih Slovenija na določenih mestih nazaduje, na kulturnem področju, socialnem in tudi ekonomskem. Mislim, da mora priti čas sprememb, ki nas bo drugače definiral, da bodo državljanke in državljani v Sloveniji radi živeli in se bomo tudi hitreje razvijali.

* intervju Janeza Tomažiča je bil objavljen 14.2. 2026 v Sobotni prilogi Dela