BOŽIČNICA, POLOŽNICE IN BOMBONČKI

Slovenija je v času pred volitvami vedno podobna velikemu prazničnemu sejmu. Na stojnicah so bombončki, obvezna božičnica, 14. plača, nova pomoč, nova pravica. Vse zveni sladko, vabljivo, skoraj pravljično. Toda vsak bombonček ima svoj račun. In ta račun, kot vedno, plača gospodarstvo.

Kriminalizacija tistih, ki držijo državo pokonci
Kar me ob tem najbolj skrbi, pa ni le to, da politiki ponujajo iluzijo daril, ampak da to počnejo na podlagi že vnaprej ustvarjenega sovražnika. V zadnjih letih smo priča nevarnemu trendu: uspešni podjetniki, zdravniki, kmetje, vsi, ki tvorijo hrbtenico naše družbe, so postopoma kriminalizirani. O njih se govori, kot da so privilegirani izkoriščevalci, kot da je prav njih treba nadzorovati, kaznovati, obdavčiti še malo bolj.

In tako politika dobi dvojni učinek: najprej v javnosti zgradi podobo krivca, nato pa ljudem deli bombončke, kot da jim jih jemlje iz rok teh “hudobnih elit”. V resnici pa jemlje iz rok tistih, ki ustvarjajo, da lahko kupuje politične točke.

Manj bombončkov, več spoštovanja
Božičnica je lep simbol. Če pride iz uspeha podjetja, pomeni priznanje zaposlenim in hvaležnost za skupno delo. A če pride iz dekretov in prisile, izgubi svoj pomen, postane položnica, ki lahko podjetje pahne v težave, zaposlenim pa dolgoročno vzame več, kot jim da.

Ko kriminaliziraš podjetnika, ki ustvarja, tvega, zaposluje, ko z nezaupanjem obravnavaš zdravnika, ki rešuje življenja, ko ponižuješ kmeta, ki hrani državo, počasi uničuješ temelje družbe. Takšno okolje pa ne ustvarja novih vrednosti, temveč le prostor, v katerem se vsi bojijo.

Zato pravim: manj bombončkov, več spoštovanja. Manj iluzij, več resnice. In predvsem, konec s kriminalizacijo tistih, ki držijo pokonci to državo. Če bo politika znala gospodarstvu, zdravstvu in kmetijstvu vrniti dostojanstvo, potem božičnice ne bodo potrebne kot ukaz, ampak bodo prihajale same od sebe, iz rasti, iz uspeha, iz medsebojnega zaupanja.

In če danes res potrebujemo bombonček, naj bo to eden sam: da začnemo graditi državo, kjer tiste, ki ustvarjajo, cenimo in ne linčamo.

Če se s tem ne strinjate, potem je vprašanje preprosto: kdo bo jutri še ostal, da bo plačal naslednjo položnico?

David Klobasa, državni svetnik in župan