ALEKSANDER REBERŠEK V INTERVJUJU ZA KD: KO SE PRED TVOJIMI OČMI NEPOVRATNO UNIČUJE NARAVA, JE TO TEŽKO MIRNO PRENESTI

V zadnjih mesecih vas pogosto videvamo na protestih proti gradnji kanala C0, podprli ste tudi protest kmetov. Je kakšen poseben razlog, da ste se tako aktivirali?

Karkoli v življenju naredim, nikoli ne bo za vse v redu. Nisem čokolada ali pivo, da bi bil vsem všeč. Pomembno je, da je moja vest čista in da se po svojih najboljših močeh potrudim, da se nek problem reši. Tako si nimam kaj očitati. Iskreno povedano, najprej se nisem želel udeležiti teh protestov, ker sem bil mnenja, da je prav, da na problem reagira civilna družba, politika pa naj naredi svoje v parlamentu. Na nek način sem se želel izogniti tudi kritikam, da na plečih teh ljudi nabiram politične točke. V nobeno zgodbo nisem šel s tem namenom in tudi v to nisem želel. Vse pogosteje pa sem bil v stikih z lastniki zemljišč in borci za čisto pitno vodo. Ti stiki in komunikacija so se dodatno okrepili po moji razpravi na dveh parlamentarnih odborih, kjer sem se ob številnih klicih in prošnjah le odzval in šel situacijo pogledat tudi v naravi. Na terenu človek doživi drugo dimenzijo tega, kar se dogaja. Ko se pred tvojimi očmi nepovratno uničuje narava in ko črno gradnjo varujejo varnostniki in policija, je to težko mirno prenesti. Veste, vse to je težko povedati z besedami. To človek mora doživeti. Tisti, ki so bili na terenu gradnje kanala C0, me bodo razumeli.

Če se ne motim, ste podobno izkušnjo imeli že v Savinjski dolini …

Drži, podobno zgodbo sem doživljal tudi pri gradnji tretje razvojne osi, ko je politika za kamerami narisala traso, ki uničuje 120 hektarjev najboljše kmetijske zemlje, ruši 47 domov in preseljuje 150 ljudi. Tudi tu je moja vest povsem čista, saj sem naredil vse, kar sem lahko, da bi umestitev te trase prestavili na bistveno cenejšo, okoljsko sprejemljivejšo in za Korošce bistveno hitrejšo izgradnjo. Aktiviral sem se zaradi pritiska javnosti in tudi zato, ker sem velik ljubitelj narave in gora ter vsega ostalega, kar je povezanega z naravo. To, kar župan Zoran Janković počne v Ljubljani, je nesprejemljivo in temu bi se morali vsi upreti. Podpiram tudi upor kmetov, saj se zavedam, da je lokalno pridelana hrana bistveno boljša, poleg tega pa podpiram tudi kupovanje slovenskih izdelkov, če se le da.  Kmetje so skozi zgodovino do danes naravo ohranjali, nahranili narod in do njih gojim vse spoštovanje. Dobro poznam njihovo delo in jih absolutno podpiram. Vedno znova tudi poudarjam, da narave in čiste pitne vode nismo podedovali od svojih prednikov, ampak smo si darove narave izposodili od svojih zanamcev – zato moramo z njimi skrbno ravnati!

Tudi nedolžen vrč čiste pitne vode, ki ste ga na seji državnega zbora prinesli predsedniku vlade, je precej odmeval v javnosti …

Res je. Pa ne samo v javnosti. Zaskrbljujoče je, da je predsednico državnega zbora vrč čiste pitne vode bolj razburil kot to, da gre kanalizacija čez vodovarstveno območje, čez zaloge čiste pitne vode za več kot 300.000 ljudi. Jaz sem samo želel na nekoliko simboličen način zaključiti svoje poslansko vprašanje predsedniku vlade in poudariti, da je odgovornost čiste pitne vode v njegovih rokah. Predsednik vlade konec koncev ima možnost, da prek ministrstev in drugih institucij preveri zakonitost gradnje.

Minilo je eno leto od volitev, kako sicer ocenjujete delo nove vlade?

Najprej se mora vsak izmed nas vprašati, kaj je ta vlada dobrega storila v enem letu? Poskusite našteti tri dobre večje ukrepe. Ko boste ugotovili, da jih ni, si boste sami odgovorili na to vprašanje. Po mojem mnenju gre za eno izmed najmanj učinkovitih vlad v zgodovini Slovenije. Napovedovali so leto reform, dobili pa smo le časovnice in napovedi, pa še te se iz dneva v dan spreminjajo. Nobenih pravih sprememb na bolje, nobenih rešitev. Spomnimo se samo predvolilnih obljub o 30.000 stanovanjih, pa o 30 dneh do specialista. Izpolnili pa so eno obljubo, in sicer, da bodo zaustavili rast neto plač in ponovno dvignili davke. Sicer pa lahko vsak sam zase oceni delo te vlade. Primite se za denarnico in poglejte, ali imate konec meseca v njej več ali manj kot pred enim letom.

Kaj porečete na to, da je vlada Roberta Goloba poskrbela tudi za novo finančno breme, ko je dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovala v obvezen prispevek od neto plače?

Zame je socialna država tista, ki nagrajuje delavne in samoiniciativne, ter daje tistim, ki ne morejo delati. Ne pa da podpira tiste, ki bi lahko delali, a nočejo, ker je socialno podporo pač enostavno dobiti in izigravati sistem. Naš minister Janez Cigler Kralj je pripravil zakon, ki bi preprečeval izigravanje in zlorabe socialne države. Za njegovo sprejetje nam je žal zmanjkalo časa, zakon je z zlorabo referenduma takrat blokirala Levica.

Dejstvo pa je, da Golobova vlada zagovarja miselnost, da več kot delaš, več imaš in več ti lahko vzamejo. Zanimivo se mi zdi, da je predsednik vlade že pred volitvami obljubljal višje davke in resetiranje vseh zakonov, ki smo jih sprejeli med letoma 2020 in 2022, pa so ga vseeno izvolili … Preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja iz dopolnilnega v obvezno je še eno dodatno razočaranje te vlade, kjer bodo državljani prispevek sedaj plačali direktno od neto plače, vlada pa to imenuje ukinitev dopolnilnega zavarovanja. To razkrije vso bedo in nesposobnost te vlade. Problem je tudi v tem, da se sedaj k 4 milijardam evrov, s katerimi izredno slabo upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, dodaja še dodatnih 800 milijonov. S tem denarjem se bo zopet lahko preplačevalo medicinsko opremo in ugibate lahko, kdo bo imel korist od tega. V NSi smo pripravili ukrepe in pa zakonodajne predloge na področju zdravstva, ki jih bomo vložili, če se koalicija kmalu ne bo podvizala. Bistvo naših predlogov je, da na prvo mesto postavljamo koristi pacienta, ne pa ohranjanje obstoječega sistema, v katerem nepojasnjeno poniknejo milijoni davkoplačevalskega denarja.

Je kakšna stvar, ki jo kot poslanec vidite v pozitivni luči?

Če bi imel čarobno palčko, bi poenotil slovenski narod. Že stari rimski pregovor pravi: »Deli in vladaj.« To se v Sloveniji dogaja že dolga leta. Boleče polpretekle zgodovine kot družba še vedno nismo preboleli in dosegli resnične sprave. To nas omejuje in se premalo ukvarjamo s problemi današnjega časa – od česa bomo živeli, kako bomo kos podnebnim spremembam, kako bomo zagotovili dovolj električne energije, kako se spopasti z vedno bolj omejenimi naravnim viri in kako vsem do pozne starosti zagotoviti primerno zdravstveno oskrbo in mobilnost ter kako pridelati dovolj kakovostne hrane. Kot pozitivno lahko zagotovo označim zgodbo povezovanja različnih družbenih skupin proti gradnji kanalizacije čez zaloge čiste pitne vode v Ljubljani in protest kmetov. Drži, da se na ulici problemov ne da rešiti, a v trenutni situaciji žal samo s pritiskom javnosti lahko ustavimo gradbena dela na kanalu C0, ki bo trajno onesnažil pitno vodo.

Pravite, da ste veliko med ljudmi. Kaj pa je tisto, kar želijo in pričakujejo od politike oz. oblasti?

Res je. Veliko sem med ljudmi. Na državnih dogodkih, strankarskih, pa tudi lokalnih. Takšni dogodki so zame češnja na torti, direkten stik z ljudmi. Zato da jih slišim, jih bolje razumem in tako kot poslanec ljudstva tudi bolje zastopam njihove interese v državnem zboru. Biti v pisarni ali iti med ljudi, je velika razlika. Če sem v vlogi zakonodajalca, moram zadeve, ki jih pravno urejamo, najprej v praksi dobro poznati in razumeti. Težava pa je, ker je pri nas ogromno zakonov in predpisov napisanih iz pisarn v Ljubljani, resničnih problemov in težav, do katerih prihaja v praksi, pa ti ljudje pravzaprav ne poznajo.

Preden ste bili izvoljeni za poslanca, ste bili samostojni podjetnik. Kako ocenjujete podjetniško in gospodarsko okolje, smo kot država še vedno nenaklonjeni podjetnosti?

Res je, bil sem 15 let samostojni podjetnik in povsem razumem težave, s katerimi se soočajo podjetja in mali podjetniki. Če smo pred volitvami poslušali, da bodo ministri delali za dobro poslovno okolje, da bodo podjetja lahko zaposlovala in se manj ukvarjala z birokracijo, potem lahko ugotovimo, da nič od tega ne drži. Zakoni, ki jih ta koalicija sprejema, nas peljejo v nasprotno smer. Človek ne more razumeti, kako nekatere stvari tej vladi niso jasne. Namesto da bi spodbujali ljudi, da delajo čim boljše in ustvarijo čim več, pred njih postavljajo nove in nove ovire. Pod narekom Levice nastaja miselnost, da so ljudje, ki veliko zaslužijo, zajedavci, ki jim je treba čim več pobrati, v resnici pa vlečejo gospodarski voz naprej. Ni jim jasno, da če bodo višje tiste plače na vrhu lestvice, bodo višje tudi tiste v spodnjem delu.

Poslanci NSi ste prispevali podpise za začetek nekaterih ustavnih sprememb. Takoj so se oglasili nekateri dežurni kritiki, ki so to razglasili za izdajo. Kakšen je vaš pogled?

Večkrat rečem, da naj si ljudje ne ustvarjajo mnenja samo prek medijev. Kajti za kamerami je zgodba povsem drugačna. Gremo po vrsti. Državljani so odšli na volitve in povedali svoje. Ve se, kdo ima večino, in ve se, da je NSi opozicijska stranka. Kljub temu pa smo sklenili, da bomo skušali tudi iz opozicije narediti kaj dobrega za državo in ljudi. Že v začetku smo sklenili, da bomo podprli predloge, s katerimi se bomo strinjali. To se nam je zdelo veliko boljše, kot da bi samo kritizirali in pljuvali. Treba je ponuditi alternativo.

Dežurni kritiki, kot jih imenujete, so v veliki meri pod vplivom manipulacij v nekaterih medijih, pa tudi družabnih omrežij, češ da NSi ves čas samo čaka, da bo vstopila v koalicijo. Lahko vam zagotovim, da to ni res. V vlado Roberta Goloba ne nameravamo vstopiti. Se nam je pa zdelo, da ne bi smeli zamuditi enega redkih trenutkov, ko bi lahko dosegli potrebno večino za spremembo ustave in bi tako po 30 letih zaključili proces postavitve demokracije in samostojne države. Z našimi predlogi bi radi poenostavili postopek sestavljanja vlade, da bi ta lahko hitreje in učinkoviteje začela delati. Rad bi odgovoril na še eno manipulacijo, ki kroži med ljudmi, namreč, da želimo omogočiti, da bi predsednica republike odločala o sodnikih. To ne drži, gre za vihar v kozarcu vode. Če imam pravi podatek, je doslej državni zbor zavrnil le 4 sodnike. Na mizi je sedaj predlog, kjer bi imel predsednik republike le formalno vlogo potrjevanja sodnikov. Bistveno pa je, kdo sodnike v imenovanje predlaga. Ključen pri tem je Sodni svet in tu imamo v NSi dve zahtevi: prvič, da seje sodnega sveta postanejo javne, in drugič, da med člani tega sveta sodniki nimajo več večine. Danes imajo sodniki prevladujoč vpliv, kar ocenjujemo za slabo prakso. Poleg tega želimo, da se uvede preizkusni mandat sodnikov.

Na katero stvar ste kot poslanec najbolj ponosni?

Najbolj sem zadovoljen, da sem uspel s predlogom, da lahko starši bivajo poleg svojih otrok v bolnišnici brezplačno in da smo staršem otrok s posebnimi potrebami dvignili nadomestilo za izgubljeni dohodek.

Ob vsem poslanskem delu si zagotovo vzamete tudi čas za stvari, ki niso posvečene le politiki. Kaj vas spravlja v dobro voljo?

Zadnje čase imam bolj malo časa za svoje veliko veselje, za hribe in gore. Če pa se le najde čas, pa z veseljem še grem. Tudi Savinja me je očarala in tako sem nedavno postal tudi član ribiškega društva. Kolikor mi čas dopušča, pa zelo rad obiščem lokalne dogodke in društva ter podpiram projekte, kjer se ljudje na prostovoljni bazi trudijo, da bi izboljšali ta svet. Mogoče se v današnjem času komu to zdi tudi naivno, ampak zame je biti prostovoljec, ki je pripravljen vložiti svoj čas in trud, da bi bilo vsem boljše, nekaj najlepšega, kar človek lahko naredi za sočloveka.

Poleti, ko je gorel Kras, ste se odzvali tudi klicu na pomoč, kajne?

Ja, bil sem na Krasu, med tistimi, ki so gasili. Razmere so bile izjemno težke, takšno uničenje človeka kar šokira. Obenem pa sem tudi čutil tisto moč in odločnost vseh, ki so bili vključeni v obvladovanje požara. Na pogorišče sem se vrnil tudi pozneje, ko je stekla akcija pogozdovanja. Moram priznati, da me je ponoven prihod na pogorišče spet navdal z žalostjo in spoznanjem, kakšna katastrofa se nam je pravzaprav pripetila. V družbi številnih prostovoljcev sem pomagal saditi in upam, da si Kras čim prej opomore do te mere, da bo narava lahko sama nadaljevala svoje delo.

Radi sodelujete tudi pri različnih humanitarnih akcijah, nekatere ste zagnali tudi sami. Kaj vam pomeni dobrodelnost?

Moj pogled na svet in moje razmišljanje temeljita na naslednji resnici: življenje je minljivo in nič ne bomo odnesli s sabo. Šteje le tisto, kar lahko dobrega storimo za sočloveka, lokalno skupnost in domovino. Tega načela se želim čim bolj držati. In ko to dojameš, je življenje bistveno lažje. Z veseljem pomagam, kjer lahko in kolikor lahko. Trenutno v Gornjem gradu gradimo stanovanje za šestčlansko družino. Drži, da sem nekatere projekte zagnal sam, a brez podpore dobrih ljudi in posameznih podjetij to ne bi bilo mogoče. Si predstavljate, da smo na tak udarniški način v Vojniku zgradili povsem novo hišo?

Res, nam o tem lahko poveste kaj več?

Gre za težko zgodbo mame samohranilke, ki je v Vojniku po smrti moža ostala sama z dvema otrokoma in je živela v 130 let stari podirajoči se hiši. Našlo se nas je več, ki smo želeli pomagati in tej družini smo z združenimi močmi uspeli zgraditi novo hišo. Kar mene osebno pri tej zgodbi še posebej navdihuje, je dejstvo, da smo se z željo pomagati srečali ljudje z različnimi prepričanji in pogledi na svet, a smo kljub temu uspeli projekt uspešno dokončati. To me tudi v politiki potrjuje v prepričanju, da smo, če stopimo skupaj, nepremagljivi in lahko dosežemo velike stvari.