Nova Slovenija je proti povečanju katastrskega dohodka

Spoštovani člani in
simpatizerji Nove Slovenije,

še vedno sem pod prijetnim
vtisom našega skupnega Tabora v Kamniku. Zato se na začetku mojega prispevka
zahvaljujem vsem, ki ste skrbeli za organizacijo, izvedbo in vsem, ki ste se v
nedeljo 26.5.2013 Tabora Nove Slovenije v Kamniku udeležili. Če sem se kdaj
počutila s svojimi mislimi, prepričanjem in stališčem kot krčanski
demokrat  osamljeno , sem na tokratnem
Taboru začutila, da nas je enako mislečih zelo veliko. Veliko nas je, ki v srcu
dobro mislimo in želimo zdaj ter v prihodnosti imeti in obdržati svojo
domovino, ki bo za vse prijeten, miren in pošten dom.

Hvala vam, da nas podpirate
in spodbujate.

Za nami so meseci, ki so v
politični prostor prinašali nekakšen pesimizem in negotovost. Vsekakor se je v
mesecu maju s sprejetjem ustavnih sprememb-fiskalnega pravila in referendumskih
sprememb – politika v Sloveniji ponovno poenotila in soglasno sprejela dve
pomembni ustavni spremembi. V Novi Sloveniji smo ju ves čas podpirali, saj smo
vedeli, da je potrebno na področju uravnoteženja javnih financ ukrepe sprejetiv
čim krajšem času ter da ne moremo stvari prelagati na prihodnja leta, kot je to
storila Pahorjeva vlada v letih 2008-2011. To bi bilo neodgovorno in škodljivo
za našo državo. 

Smo pa v zadnjih dneh maja v
poslanski skupini Nove Slovenije ponovno naredili velik in pomemben korak
naprej pri razvoju in zaščiti slovenskega podeželja,  kmeta in družin. 28. maja smo namreč predstavili
novelo Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici. Nova Slovenija s to novelo zakona odpravlja obvezno članstvo kmetov in
lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov v KGZS. S tem želimo razbremeniti
slovenskega kmeta obveznega plačevanja zborničnega prispevka in razbiti
monopole v kmetijstvu. Vsako združenje, še posebej če je obvezno, mora članstvu
prinašatinekododanovrednost.
Po številnih pričevanjih pa kmetje od sedanje KGZS nimajo praktično nobene
koristi, zgolj prispevek plačujejo. Naloga zbornice je, da dela v korist svojih
članov. Žal v primeru KGZS temu ni bilo tako, zato je predlog Nove Slovenije,
da se ukine obvezno članstvo, toliko bolj na mestu.

Ob tem pa bi poudarila, da
predlog novele tega zakona ne posega v statusno obliko in na področje javnih
pooblastil, ki jih ima zbornica, pa tudi ne delovanje javnih služb v zbornici,
ki jih iz državnega proračuna financira Republika Slovenija. KGZS zaradi neobveznega članstva ne bo
ukinjena. V glavnini se namreč financira iz državnega proračuna. Ker bo
članstvo v zbornici odslej prostovoljno, bo morala KGZS  članom ponuditi več storitev, ki so zanje
koristne in zanimive.

Poslanska skupina Nove
Slovenije pa je istočasno vložila tudi zahtevo za sklic izredne seje  Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in
okolje na temo upravljanja z državnimi gozdovi. Eden izmed glavnih razlogov pa
je  prekomeren in nepremišljen izvoz
najkvalitetnejše hlodovine v tujino, ob tem, da slovenske lesno predelovalne
družbe zadnja leta težko najdejo pogodbenega partnerja za oskrbo s kvalitetnim
lesom v Sloveniji. Velik problem namreč predstavlja odkup hlodovine v Sloveniji
– ne le zaradi samih cen hlodovine, pač pa tudi zaradi znanih problemov zamud
pri plačilih. V Novi Sloveniji želimo opozoriti tudi na velik problem t.i. “črne
sečnje”. Menimo, da je razlog za tako obsežen izvoz hlodovine v Avstrijo
tudi brisanje sledi črnih sečenj, in to tudi pri sečnjah v državnih gozdovih. Zavedamo
se problema, da se pri nas plačuje les z velikim zamikom, kljub temu pa želimo
apelirati na ureditev razmer na našem trg na tem področju.

Dotaknila se bom še aktualne
problematike novega obračunavanja katastrskega dohodka. Vemo namreč, da je
Geodetska uprava na svoji spletni strani objavila nove izračune katastrskega
dohodka za kmetijska zemljišča in gozdove, ki v številnih primerih pomenijo
nekajkratno povečanje katastrskega dohodka. Menim, da bi takšno korenito
poseganje v sistem izračunov katastrskega dohodka nujno potrebovalo določen čas
za njegovo uvajanje, predvsem pa za usklajevanje.

Obstoječi izračuni so
pokazali na številne notranje neskladnosti: Če navedem samo en primer:  njivo, po prejšnjih predpisih 3. razreda v
notranjsko-kraški regiji in njivo istega razreda v osrednjeslovenski regiji. Po
prehodu na bonitetne razrede je za tako njivo v notranjsko-kraški regiji
določen kar trikrat večji katastrski dohodek kot v osrednjeslovenski regiji. Če
upoštevamo samo klimatske pogoje, ki so v osrednjeslovenski regiji bistveno
boljši kot v notranjsko kraški regiji, bi bilo bolj logično, da bi bil
katastrski dohodek v notranjsko-kraški regiji trikrat manjši in ne večji kot v
osrednjeslovenski regiji.

Očitno je tudi, da se niso
predhodno opravili izračuni, kako bo ta novoodmerjeni katastrski dohodek
vplival na izračun dohodka posameznih kmetij, predvsem pa na dohodek in z njim
povezane pravice članov kmečkih družin. Pri tem mislim zlasti na vse
socialnovarstvene prejemke, ki so vezani na materialni status družinskih
članov. To so otroški dodatki, štipendije, plačilo za vrtce, varstveni dodatki
in vse druge oblike socialne pomoči. Nov izračun katastrskega dohodka bi v te
pravice korenito posegel in bistveno poslabšal materialni status kmetov in
njihovih družinskih članov… V Novi
Sloveniji odločno nasprotujemo takim rešitvam.

Zato smo že podali javno
zahtevo, da Geodetska uprava RS pojasni, na podlagi česa je spremenila dejansko
višino dohodka in po kakšni metodologiji je določala nove bonitetne ocene.
Zahtevali smo tudi, da se ponovno pregledajo strokovne podlage za ovrednotenje kmetijskih
zemljišč in gozdov in s tem določitev višine katastrskega dohodka.

Pri svojem delu sem se
zavezala, da bom s svojim delom v politiki pripomogla k pravičnejši družbi in
spoštovanju vsakega človeka.

Prepričana sem, da se bom v
juniju, ko bomo ponosno praznovali Dan državnosti srečevali na  številnih dogodkih, kjer si bomo lahko segli v roke in si namenili besedo ali dve.

Teh srečanj se že sedaj
veselim.

Srečno in vse dobro,

Iva Dimic
podpredsednica NSi in poslanka