Dr. Bojan Žalec: Za družbeni model krščanske demokracije

dr. Bojan Žalec,
predsednik sveta Zbora za vrednote

Za družbeni model krščanske demokracije

Kar ponuja
krščansko navdahnjena politična usmeritev na načelni ravni so človečnost,
solidarnost, socialna pravičnost ter subsidiarnost in resnično samoupravljanje.
Prve tri vključujejo skrb za tiste, ki so ostali brez sredstev in si ne morejo
sami pomagati. Ljudje kljub najboljšim naporom nimajo popolnega nadzora nad
posledicami sprememb na trgu. Družba je dolžna zagotoviti pomoč njihovim
nedolžnim žrtvam, ki je dostojna človekovega dostojanstva. Tržnega gospodarstva
ne moremo ukiniti, lahko pa moralne osebe in tudi nekateri ukrepi vnesejo vanj
bolj moralne odnose. Subsidiarnost pomeni spoštovanje in podporo nižjim ravnem,
da se v čim večji možni meri same urejajo in organizirajo. Za kar se zavzemamo
je torej po eni strani spoštovanje svobode in neodvisnosti ter samostojnosti
družbenih osebkov, po drugi strani pa to ne pomeni brezbrižnosti do pomoči
potrebnih. Skrb za njih je osnovno merilo dobre družbe. Izrazito želimo
poudariti, da krščansko utemeljena politika ne daje nobene prednosti verujočim
pred drugače verujočimi ali neverujočimi, da so zanjo vsi državljani enaki in
da si mora prizadevati za ločenost katerekoli cerkve od države. Politika, ki bi
nasprotovala čemurkoli od naštetega bi nasprotovala osrednjim načelom katoliške
in tudi drugih krščanskih cerkva.

Na praktični
ravni je krščanska demokracija dosledno izvajanje politike, ki je v skladu z
zgornjimi načeli, politike spoštovanja in uveljavljanja svobode, ki jo
omejujeta samo enakopravnost in solidarnost, ne pa kake druge razlike. Vodijo jo
opozorila napak iz preteklosti, ki se jim sicer nobeno človeško prizadevanje ne
more izogniti. Njena značilnost ni upogibanje vsakokratnim interesom in
pritiskom, ampak načelna hoja po poti, ki jo osvetljujejo krščanske vrednote.
Sicer je sodobna in usmerjena v sedanjost in prihodnost, vendar pa nikakor ne pozablja
upoštevati našega dragocenega izročila. Kot taka si prizadeva uveljavljati
socialni družbeni model, ki pa ga prilagaja posebnostim domačega značaja in
položaja. Ta model temelji na vlaganju v človeške vire, v ljudi, v nove,
človeku in okolju prijazne tehnologije, v zaščito in izboljšavo družinskega
življenja, enakopravnosti spolov in na dejanskem uresničevanju pravic otrok.
Gre za model države, ki je socialna, vendar na način, ki je lahko kos sodobnemu
položaju. Vsekakor je združljiv z ustvarjanjem gospodarsko spodbudnega okolja,
saj se v njem ljudem pomaga, vendar tako, da jih usmerjamo na pot dejavnega ter
samostojnega življenja, seveda v meri in obliki, ki je zanje primerna. Če
hočemo, da bo življenje v naši državi zdravo, prijetno in privlačno, si moramo
prizadevati za to, da bo naša družba kljub razlikam, ki so normalne, v čim
večji meri vendarle tudi skupnost, ne pa le skupek osebkov povezanih z ustavo
in takimi in drugačnimi pogodbami. Osnova take skupnosti pa je ravno sodobni
socialni (evropski) model h kateremu teži (slovenska) krščanska demokracija in
ki je jedro njene politične ponudbe.

Krščanska demokracija
se zaveda, da je zadostna ekonomska enakost pogoj, da lahko svobodna
demokracija deluje. V tem jo potrjujejo tudi sodobne družboslovne raziskave, ki
ugotavljajo, da je ekonomska neenakost eden glavnih dejavnikov splošnega
nezaupanja v družbi. Brez veziva in maziva zaupanja pa nobena demokratična in
človečna družba ni mogoča. Uspeh krščansko navdahnjene politike je pomemben
tudi v pogledu procesa oblikovanja krščanske politične identitete, ki je v
preteklosti na Slovenskem doživela težke udarce in poškodbe. To oblikovanje je
proces, v katerem je ustrezno delovanje političnih ustanov zelo pomembno.

Bistvo
krščanstva, njegova najvišja norma in vodilo je ljubezen. Krščanska ljubezen pa
je dejavna, ne zgolj pasivna, saj je odgovorna. To velja tudi v pogledu naše
politične udeleženosti. Zavedamo se in razumemo, da so bili nekateri v
preteklosti razočarani nad delovanjem nekaterih poslovnežev, politikov in celo
duhovnikov, ki so sicer poudarjali svojo krščanskost, kot tudi odbojnosti
vsakršnega fundamentalizma. Vendar pa to ni zadosten razlog za neudeležbo na
volitvah in odrekanje podpore zmernim in resnicoljubnim ljudem, ki si
prizadevajo za čim večje uresničevanje krščanstva na politični in družbeni
ravni. Svobodna demokracija je najboljša ureditev v pogledu svobode vere. Njen
sestavni del je udeležba na volitvah, brez katere ne more delovati. Obenem je
dajanje svojega glasu strankam, katerih tradicija in ideologija poudarjajo samo
napake, ki so jih zagrešili nekateri kristjani, ne pa tudi dosežkov in vrednost
krščanske duhovnosti, izredno problematično. Enako tvegana je podpora strankam,
ki poudarjajo zgolj tehnične ali upravne plati dobre politike, o (svoji)
vrednotni podstati (če jo sploh imajo) pa molčijo ali pa govorijo, da je na
političnem področju nepomembna oziroma, da izboljšanje stanja na moralnem
področju ni tudi naloga politike. Krščanska demokracija je opcija, ki jo
Slovenija še kako potrebuje za razvoj v smeri sodobne, pravične, socialne in
gospodarsko zadovoljive države. Ne more je nadomestiti nobena druga politična
mentaliteta. O tem nas pouči že bežen razgled po evropski preteklosti in
sedanjosti. Zakaj ga ne bi upoštevali pri svojem ravnanju 4. decembra?