Slovensko gospodarstvo se je iz različnih razlogov znašlo v kriznem položaju in z njim tudi vsa država. V Gospodarskem klubu NSi menimo, da ima eno od ključnih vlog pri tem tudi slovensko bančništvo. Njegova neučinkovitost in nesposobnost obvladovanja tveganj sta pripeljala do tega, da banke, ki so v državni lasti, ne opravljajo svoje normalne vloge. To pa je, da bi bile gospodarstvu v oporo in bi podpirale ekonomsko utemeljene projekte številnih podjetij, tako velikih kot srednjih in malih. Zlasti slednja zelo težko dostopajo do finančnih virov.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je dejal, da naše gospodarstvo plačuje bistveno večje obrestne mere, tudi do 50% in več, v primerjavi z drugimi iz evrskega območja ali celo v primerjavi z gospodarstvom iz Slovaške ali baltskih držav. Tam se obrestne mere gibljejo okoli 3,6%, pri nas pa v tujih bankah znašajo povprečno 4,9 % . V domačih bankah z državnim lastništvom pa kar 5,4%. Le kako naj bo naše gospodarstvo potem konkurenčno? Čemu banka v državni lasti, ki naj bi v prvi vrsti podpirala domače gospodarstvo, če ima višjo obrestno mero kot druge banke?
V Novi Sloveniji menimo, da odlašanje z ukrepi, s katerimi bi sanirali obstoječe stanje slovenskih bank, vodi v zlom gospodarstva.
Zlasti pomembni sta obe veliki banki, ki sta pretežno v državni lasti, NLB in NKMB. Obe imata težave, poslujeta slabo, zlasti NLB ustvarja velike izgube in zahteva nove in nove dokapitalizacije. Predlagamo, da se ustanovi t.i. »slaba banka«, na katero bi prenesli vse dvomljive in odpisane terjatve do komitentov in podjetij, ki so nesposobna odplačevati kredite ali pa so šla že v stečaj. Te nasedle naložbe moramo upravljati direktno in neposredno. Tako bi vsaj poskušali ohraniti delovanje podjetja ali pa prodali nepotrebna sredstva. Zdravi del banke pa bi potem lahko dobil drugačni, normalni rating, si zagotovil normalno poslovanje in omogočil normalnejše kreditiranje gospodarstva, čemur je banka tudi namenjena.
Menimo, da je razčiščevanje nujno potrebno. Naliti si moramo čistega vina in na odgovornost poklicati vse, ki so bili odgovorni za problematično in škodljivo poslovanje. Pogledati pa moramo tudi, koliko je pri tem poslovanju bila soodgovorna politika, ki je velikokrat tako posredno kot neposredno držala v svojih rokah niti odločanja.