Še nikoli v zgodovini slovenske države nobene volitve niso bile tako težko pričakovane in zaželene. Sedanji trenutek spominja na pomladno vrenje pred dvajsetimi leti, ki je imelo za posledico padec enopartijskega sistema enih in istih. Tako kot takrat se spet soočamo s hudimi gospodarskimi težavami in socialnimi stiskami, ki so posledica delovanja enih in istih starih obrazov in botrov iz ozadja, ki so ugrabili državo. Na zgodovinski dan, 8. aprila 1990, so se ljudje odločili za spremembe, ker so verjeli v boljšo prihodnost. Kot najmočnejša politična skupina znotraj Demosa, je odgovornost za vodenje vlade in države prevzela krščanska demokracija. Ustvarila je državo in postavila temelje nove države. Kmalu so upravljanje države prevzeli drugi, znova eni in isti. Medijski blišč zgodbe o uspehu, v ozadju pa skrita ali tudi manj skrita privatizacija enih in istih. Lahko si predstavljamo njihov strah po volitvah leta 2004, ko so prišle spremembe. Eni in isti so pohiteli menedžerskimi odkupi, predenj se zgodi kar koli nepričakovanega, in s tem oslabili bančni sistem, ki še danes ne more kreditirat gospodarstva. Sedaj je bolj razumljiv medijski linč in kasnejša zmaga levega trojčka, enih in istih. Pred volitvami leta 2008 so eni in isti medijski čarodeji, ob zgodovinsko najnižji brezposelnosti, visoki gospodarski rasti in doslednemu usklajevanju pokojnin s plačami, ustvarjali iluzijo revščine in domnevno slabega stanja, ki naj bi ga pustila prejšnja vlada.
Ironično, danes ni več tiste iluzije – postala je kruta realnost. Delavci brez plač in brez osnovnih pravic. Pokojnine so zamrznjene, plače se znižujejo, podjetja propadajo. Življenjski standard državljanov se opazno zmanjšuje, številni mladi brez služb in s črnogledo prihodnostjo, ter brez osnovnih pogojev za ustvarjanje družine. Država je zašla v slepo ulico, prepirljiva vlada enih in istih pa je bila brez idej in vizije, kako naprej. Od vladnih obljub in ukrepov, ki jih Slovenija še ni videla, se pač ne da živeti. S slabimi delom so zgolj še poslabšali položaj mnogim državljankam in državljanom.
Tako kot so bile potrebne spremembe pred dvajsetimi leti, so v tem trenutku potrebne še bolj. V tej državi je potrebno marsikaj spremeniti, potrebno je delati drugače. Tako enostavno ne gre več naprej. Krščanska demokracija je spet pred zgodovinsko nalogo, da slovensko državo znova približa ljudem. Državljani so upravičeno nezadovoljni in razočarani nad vladajočo politično garnituro, ki jih je prezrla in se obrnila proti njim. V parlamentarni demokraciji so vedno alternative, potrebno je pogledati bolje, in ločiti zrnje od plevela. Prepričan sem, da lahko Nova Slovenija ponudi prave rešitve in ideje, potrebujemo zgolj priložnost in možnost, da služimo svojim državljanom. Država mora biti servis državljanom, ne pa lobijem enih in istih. Vsak državljan mora imeti priložnost, da s svojim znanjem in inovativnostjo izkoristi vse svoje zmožnosti za skupno dobro celotne skupnosti. Slovenija potrebuje podjetniški duh. Proč z birokratskimi ovirami, ki dušijo ustvarjalnost državljanov in dražijo državo. Pocenimo državo. Slovenija potrebuje poštenje. Brez moralnih in etičnih norm bo slovenska družba ostala družba propada. Brez čuta za sočloveka, pa družba tujcev. Povrnimo ljudem zaupanje v državne inštitucije in parlamentarno demokracijo. Ljudje morajo čutiti enakopravnost na vsakem koraku, ne pa da za ene veljajo taka pravila, za druge pa drugačna. Slovenija potrebuje pravno državo. Povrnimo ljudem upanje.
Medijski čarodeji so in bodo še vedno veselo na delu, eni in isti ne bodo nikoli odnehali in se kar tako predali. Težko se bodo odrekli vsem privilegijem. Nova gibanja, nove mesije in nove iluzije starih obrazov. Kako dolgo še? Želim si, da bi moje državljanke in državljani razumeli pomembnost trenutka, ki prihaja, in sami poskrbeli za boljšo prihodnost sebe in svojih otrok. Enkrat za vselej bo potrebno dati priložnost Sloveniji, enim in istim pa na volitvah sporočiti odločni in glasni NE.
dr. Bogdan Lipuš