Delaj, kot govoriš

V teh dneh smo se spominjali  rojstva matere Terezije (26. avgust 1910), potem pa še njene smrti (5. september 1997). Bila je nesporno žena ljubezni, svetnica in ob vsej skromnosti svetovna avtoriteta. Bila je živa ljubezen do ubogih. Živela je tako, kot je govorila in s svojim delom je oznanjala ljubezen. Njeno geslo je bilo: »Ustvarjeni smo za večje stvari, da ljubimo in da smo ljubljeni.« Čeprav so njena pisma, ki so bila razkrita po njeni smrti, razodevala tudi njeno notranjo praznino, temo in trpljenje, je vztrajala v svojem poslanstvu.

V Sloveniji vlada splošno nezadovoljstvo, ki se poglablja tudi zaradi nezadovoljstva državljanov s slovensko vlado. Po raziskavi Slovenski utrip vladi nasprotuje že 74,5 odstotka vprašanih, podpira jo le še 17,5 odstotka. Ker Slovenija pada tudi po mednarodnih raziskavah, v zadnjem času na lestvici konkurenčnosti kar za deset mest, je razumljivo, da državljani ne vidijo luči na koncu predora. Predsednik vlade pa obljublja nov zagon z novimi ministri. Ne želim ocenjevati posameznih ministrov še preden so imeli možnost dokazati, kako vodijo svoje ministrstvo in kakšne rešitve nam ponujajo, ker je to ocenjevanje povsem nesmiselno. Lahko bi bili sami odlični in najboljši kandidati, vendar je vladna »vaza« že zdavnaj razbita in ne drži vode. Predsednik lahko še tako zlaga in lepi drobce, nikoli več ne bo cela in lepa, nikoli več ne bo držala vode. Le zakaj takšni obupni napori, da se ta vlada obdrži čim dlje, čeprav je nihče več ne podpira in ne pričakuje od nje rešitev? Ker je vladna koalicija že zdavnaj razpadla in so od vlade ostale le še posamezne črepinje, je ves napor vložen v podaljševanje mandatov poslancev in v reševanje procentov strank, morda tudi še z določenimi materialnimi koristmi ali lastninskimi deleži.  Z zavlačevanjem pa levica kupuje čas za urejanje lastnih vrst in za odpiranje tem, s pomočjo katerih so bili dolga leta na oblasti. Takšen je zakon o verski svobodi, ki levici omogoča govorjenje in pisanje o bogati Cerkvi in njenih grehih. Pričakujejo se  pa tudi dodatni učinki zaradi sojenja domnevno vpletenih v afero Patria. 

Do rednih volitev je še leto časa, kar navsezadnje ni veliko. Glede na vedno večje zadolževanje Slovenije, dnevno umiranje nenormalno velikega števila podjetij in naraščanja brezposelnosti, pa je še eno leto z nemočno, neuspešno in nepriljubljeno vlado  lahko usodno za celo državo. Ker se zdi situacija tako brezizhodna, si mnogi želijo diktatorja, ki bo naredil red, ali pa vizionarja in karizmatično osebnost,  ki bi ji Slovenci brezpogojno zaupali in ji sledili v veri, da nas pelje po poti odrešitve. Predvsem pa se išče Nekdo, ki bo tudi delal, kar govori, in sam živel tako, kot pričakuje od drugih.  

Vsi vemo, da ima Slovenija preobsežno in tudi neučinkovito  javno upravo, ki je z davki preobremenjeno gospodarstvo ne more več financirati. Napovedano je znižanje plač v javnem sektorju, sindikati pa že napovedujejo stavke. Skoraj nerešljiv gordijski vozel.  Postavlja se vprašanje, ali zmanjšati javni sektor z odpuščanjem, kar pomeni še več brezposelnih, ali vsem znižati plače. Ali je bolje racionalizirati zbirokratizirano državo in imeti manj delavcev, ki pa so zadovoljni s svojo plačo in tudi učinkoviti, ali pa reševati problem brezposelnosti z ohranjanjem delovnih mest in splošnim zniževanjem plač. Menim, da bi bil učinek večji, če bi se država najprej lotila »čiščenja« odvečnih administrativnih postopkov, ker bi s tem pridobili tudi državljani in gospodarstvo, posledično pa tudi ne bi bilo potrebe po takšnem številu delovnih mest. Čeprav menim, da so slovenski ministri daleč preslabo plačani za odgovorno, zahtevno in tudi naporno delo, zaradi tega je tudi možnost izbire dobrih kandidatov zelo omejena, bi morali tokrat dati zgled prav ministri in poslanci ter najprej sebi zmanjšati plače. Šele potem bi jim »ljudstvo« verjelo, da tudi sami živijo in delajo tako, kot govorijo.

Pred kratkim smo izvedeli za namero našega evropskega poslanca, da bo skupaj s somišljeniki ustanovil civilno združenje Fokus 2031, kjer želijo iskati pozitivne rešitve za Slovenijo. Na posvetu stranke, ki se ga je udeležil tudi Lojze Peterle, nam je bilo zagotovljeno, da to ne bo nova stranka, pač pa iskanje rešitev za podporo krščansko demokratski opciji v Sloveniji. Le pod tem pogojem se NSi lahko strinja z namero našega poslanca in našega člana, saj pričakujemo, da bo njihovo delovanje tudi v pomoč in oporo Novi Sloveniji. Verjamem, da smo se iz zgodovine krščanske demokracije, in tudi naše stranke, nekaj naučili, zato se vsi zavedamo, da nadaljnje drobljenje za to opcijo lahko pomeni dokončen propad in voda na mlin nasprotnemu polu. 

Kljub splošnemu odporu slovenski javnosti do politike in strank, ima NSi dobre možnosti za uspeh na volitvah in s tem tudi možnost za uveljavljanje vrednot krščanske demokracije v politiki. Zato je potrebno sodelovanje nas vseh, brez osebnih zamer in brez fige v žepu. Osebni interesi morajo dati prednost skrbi za Slovenijo, ki nas potrebuje.

Zato naj bo še naprej vodilo Nove Slovenije: »Vrnimo upanje Sloveniji in bodimo blizu ljudem.