Jutri, 23. avgusta, se Evropa spominja žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov. Evropski parlament je ta dan razglasil za dan spomina na žrtve totalitarnih režimov z resolucijo, ki jo je sprejel 2. aprila 2009. V Novi Sloveniji smo prepričani, da mora tudi Slovenija obsoditi zločine vseh treh totalitarnih režimov in ta dan primerno obeležiti. Kako krut je bil komunistični režim v Sloveniji, dokazuje tudi politična emigracija po drugi svetovni vojni. Iz domovine je več tisoč zavednih Slovencev odšlo zato, da bi rešili svoja življenja, po katerih jim je stregel nov politični režim – komunizem. Zaradi te politične emigracije ima Slovenija po svetu mnogo pravih domoljubov, do katerih pa se še vedno obnaša nadvse mačehovsko. V Novi Sloveniji ob tem poudarjamo, da mora država te ljudi sprejeti kot žrtve komunističnega režima in jim izkazati dolžno spoštovanje. Žal namesto tega pogosto naletijo na zmerjavke in neumestne pripombe, ker jih domovina ne sprejme za svoje, še manj za žrtve preteklega režima.
Primer takšnega ravnanja je bil tudi dr. Andrej Bajuk, ki je še kot otrok zbežal s starši v tujino, ker je družini, zaradi nasprotovanja komunizmu, doma grozila smrt. Zaradi velike ljubezni do domovine se je vrnil takrat, ko je ta domovina potrebovala njegovo znanje in izkušnje. Šele po smrti dr. Andreja Bajuka mu je Slovenija priznala zasluge za slovenski narod. Po svetu živi še mnogo Slovencev, ki so bili neprostovoljno pregnani v tujino in še vedno močno čutijo in živijo z domovino. Mnogi od njih pa so prav v času osamosvajanja Slovenije odigrali pomembno vlogo. Bodo ti domoljubi kdaj doživeli vsaj dolžno spoštovanje in zahvalo domovine ali pa za to morda prejeli primerno državno odlikovanje?
Tudi po osamosvojitvi Slovenije slovenska politika ni zmogla dovolj poguma, da bi odločno obsodila komunizem. Še več, slovenska oblast še naprej izkrivlja resnico s tem, ko ponovno poveličuje in odlikuje sodelavce komunističnega totalitarnega režima. Slovenija je tako edina država EU, ki do sedaj ni bila sposobna obsoditi komunističnih zločinov in se soočiti s človeško tragedijo žrtev.
Do sprave ne moremo priti z molkom in sprenevedanjem, pač pa z resnico, z obžalovanjem in s spoštovanjem žrtev in njihovih svojcev.