Slovenija potrebuje zaupanje v vlado, politiko in v parlament

Vlada nima nobenih idej in ukrepi v zadnjih letih niso rodili
prav nobenih sadov

„Trenutno stanje je zaskrbljujoče. Iz dneva v dan je slabše.
Izgubili smo zaupanje v lastne sposobnosti, zaupanje v vlado,
izgubljamo delovna mesta in ne pričakujemo izboljšanj. Vlada
nima nobenih idej in ukrepi v zadnjih letih niso rodili prav
nobenih sadov. Čeprav se v Evropi in svetu stvari že
izboljšujejo, teh znakov pri nas ni, zato so spremembe in ukrepi
nujni, ne smemo odlašati,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče
dejal dolgoletni direktor Mladinske knjige Milan Matos, ki je za
svoje delo prejel tudi priznanje Združenja Manager za življenjsko
delo na področju managementa za leto 2009. Matos, ki je tudi
predsednik gospodarskega kluba pri NSi je zaskrbljen predvsem
zato, „ker po treh letih krize nimamo pred seboj perspektive,
nimamo pred seboj upanja, da se bodo stvari spremenile, da bomo
prestrukturirali gospodarstvo, da bomo povečali zaposlenost, da
smo sposobni proizvajati produktivna delovna mesta. Krivda
gotovo leži na obstoječi vladi, ker ni predlagala rešitev, ki bi
spremenile ta trend.“

Cilj je bil podjetje dati v roke malemu krogu ljudi

Matos je komentiral tudi stečaje nekdaj uspešnih podjetij, kot so
Vegrad, SCT, Prevent Global, Mura in Steklarska Nova. Dejal je, da
so razlogi za njihov propad različni, vseeno pa imajo nekaj
skupnega, in to je „njihov pristop k upravljanju“. „Ali so
lastniki in nadzorniki odigrali pravo vlogo, je vodstvo ravnalo
korektno in pošteno in ali so bili v prvi vrsti interesi
podjetja ali posameznika? Praviloma je šlo v vseh teh podjetij
za cilj, da se podjetje privatizira, da pride v roke malemu
krogu ljudi. Ko začneš enkrat delati to, pozabiš na osnovno
funkcijo podjetja – zanemariš poslovanje,“ meni Matos.

Matos je precej kritičen do vodstev gradbenih podjetij, ki so
pred krizo beležila precejšnje zaslužke. „Leta in leta smo
imeli visoko gradbeno konjunkturo in ta gradbena podjetja v
letih debelih krav niso ustavljala akumulacije. Ko so šla v
krizo, so imela lastnega kapitala komaj 20 odstotkov, nekatera
še manj. Ob vstopu v krizo so ta podjetja postala izredno
ranljiva.“

Kam so šla vsa sredstva, da so velika gradbena podjetja
obubožala?

Dolgoletni direktor Mladinske knjige je opozoril tudi na
preračunljivost gradbenikov pri posameznih projektih. „Kakšen
je bil tukaj nadzor in kakšni so bili cilji ter kakšna je bila
usposobljenost vodstev podjetij, da so pokrivali stari projekt z
denarjem iz novega projekta. Logično je, da so se začele domine
podirati.“ Kot primer je navedel gradnjo avtocestnega križa,
za katerega je morala država plačati približno dve milijardi evrov
več, kot bi morala. „Recimo, da smo gradili dražje, kot bi
smeli in morali, če bi delali v nekem konkurenčnem mednarodnem
okolju. Vendar, kam je šel ta denar, kam so šla ta sredstva, da
so vsa velika gradbena podjetja na koncu koncev obubožala?“ Matos
je
ob tem pokazal na državo in nadzorne institucije, ki niso odigrale
svoje vloge. „Zatajili so nadzorni sveti v podjetjih, saj so
bili nastavljeni tako, da so bili popolnoma odvisni od vodstva,
to pa ni imelo nadzora v podjetju in tako lahko hitro zaideš na
stranpoti. Zatajile pa so tudi državne nadzorne institucije, od
inšpekcij za delo, do davčnega urada. Vsi bi lahko že pred tem
sankcionirali in opozarjali na določene zlorabe,“ ocenjuje
Matos, ki je prepričan, da se bo veriga stečajev še nadaljevala. „Veriga
stečajev bo šla naprej, ker tudi ta podjetja, ki prodajajo danes
so dolžna drugim. Tako, da se proces nadaljuje in izgubljamo
podjetja. Vsak dan imamo več stečajev, ne samo iz razlogov,
povezanih z gradbeništvom.“

Nujno je potrebno vrniti zaupanje v pravni red

Matos vidi rešitve nastalega stanja predvsem v tem, da država
postavi pravila igre, ki so za vse subjekte enaka. „Nihče ne
more zaradi svojih mrež, svoje velikosti in monopola uživati
prednosti. Zaščititi je potrebno trg, da bo svoboden in po
enakih principih dostopen za vse,“ meni in kot ključno
nalogo države omenja vzpostavitev zaupanja v pravni red „v tem,
da je premoženje zaščiteno, da je upnik dolžan poplačati, da se
zlorabe sankcionirajo, da se povrne zaupanje med poslovnimi
subjekti, da dobimo spet zaupanje v banke, da bodo poslovale
tako, kot je treba, zaupanje do tega, da bodo dolžniki poravnali
svoje obveznosti, da dana beseda in podpisana pogodba držita.“
Prepričan je, da bo gospodarstvo ponovno v vzponu šele takrat, ko
bodo ustvarjeni pogoji za nova delovna mesta. „Samo z novimi
delovnimi mesti bo mogoč družbeni in gospodarski razvoj.
Pospešiti bo potrebno naložbe tudi v energetiko in prometno
infrastrukturo.“

NLB je nacionalna katastrofa

Po oceni Matosa je za ponavljajočo se dokapitalizacijo Nove
Ljubljanske banke krivo slabo vodenje. „Vodstvo banke je
postavila vlada in je politično. Ker gre za politiko, se drugi
gospodarski, finančni in logični kriteriji postavijo na drugo
mesto, posledice so odločitve, ki so subjektivne in so žal v
veliki meri povezane s politiko. Zato je NLB lahko rečemo
nacionalna katastrofa. V zadnjih 20. letih bo potrebno za
dokapitalizacijo, sanacijo ter z vsemi drugimi ukrepi vanjo
vložiti kar milijardo evrov. Če primerjamo stanje v drugih
bankah, ki niso v državni lasti, vidimo, da ni nobenega tako
velikega bolnika, kot je Nova ljubljanska banka.“ Opozoril
je tudi na vlogo LDS, „ki je v zadnjih letih obvladovala banko“. „Mislim,
da bi bili sami bančniki spodobni poslovati drugače, če nad
seboj ne bi imeli političnih botrov.“

Nova vlada ne bo imela lahkega dela

„Potrebno si bo naliti čistega vina. Pogledati grdim dejstvom
v oči. Pokazati ljudem, kje smo in kam želimo in moramo iti ter
predvsem moramo doseči družbeno soglasje, skupno voljo z novo
vlado in novim parlamentom,“ je povedal Matos, ki vidi
rešitev za nastalo stanje v čimprejšnjih volitvah, ki pa jih ne
pričakuje pred pomladjo prihodnje leto. „Koalicija je razpadla
navidezno in še vedno deluje enotno,“ meni ter hkrati trdi,
da Slovenija potrebuje novo vlado. „Slovenija potrebuje
zaupanje v vlado, politiko in v parlament. Potrebujemo pošteno,
korektno in uspešno delujočo vlado.“

NSi je polna optimizma

„Volje je zelo veliko. Prepričani smo in zelo verjamemo vase,
da bomo prišli nazaj v parlament. Da se vrnemo tja, kamor
krščanska demokracija spada,“ je ob sklepu pogovora povedal
Milan Matos, ki je tudi predsednik gospodarskega kluba pri NSi
Milan Matos in dodal, da v Novi Sloveniji intenzivno pripravljajo
volilni program. Prepričan je, da bi bilo za vse dobro, da so „ideje
krščanske demokracije spet prisotne v državnem zboru.“

	[[mPlayer?file=po_2011_08_03_Milan_Matos_NSi_o_gospodarskih_temah.mp3]]	Milan Matos na Radiu Ognjišče