Še pomnite …

Kljub pogosto politično in finančno motiviranim
novicam se v medijih tu in tam pojavijo tehtni in pomembni zapisi, ki so
pogosto prezrti ali pozabljeni in jih je pomembno ohraniti. Tak primer je bil v
preteklosti članek mag. Petra Skoka »Za kredibilnost bo potrebno uporabljati
isti vatel«, ki je Računskem sodišču nastavil ogledalo (Večer: 5. 3. 2008, str.
8). V članku je navajal, da so v obdobju od l. 1995 do julija 2001 v računskem
sodišču izplačevali dodatke k plači na osnovi internega pravilnika, ki pa ni
imel zakonske podlage! Dodatek k plači je znašal 35 % mesečne plače. Nadalje je
navajal, da je za prodajo 34 % delnic NLB v l. 2002 računsko sodišče izdalo
mnenje, da je bila prodaja opravljena gospodarno. Dejstvi, da »ciljna kupnina ni
bila določena v vrednostnih okvirih« in da »v revizijo niso bili vključeni
podatki o porabi sredstev RS za sanacijo NLB« sta bili suspendirani z
ugotovitvijo, da je bilo mnenje dano ob predpostavkah in omejitvah …
Argumentiranih dejstev v članku ostali mediji niso povzemali. Računsko sodišče
tudi ni podalo predloga ukrepa suspenza za odgovorno osebo, ki je odobrila
izplačilo dodatkov brez pravne podlage – torej nezakonito! Za večino takratnih
množičnih medijev je bilo  pomembnejše kako je bil postavljen en vojaški
šotor, čeprav je razlika v finančnih posledicah za državo očitna! Prav tako so
mediji takrat le bežno omenili stališče guvernerja  Banke Slovenije g.
Kranjca, da banke niso »državna srebrnina« saj so takrat ugodni finančni
rezultati po mnenju g. Krajnca bili posledica monopolnega položaja Slovenskih
bank in ne zgolj njihovega dobrega poslovanja. Takrat je finančni minister dr.
Bajuk zagotavljal, da je mogoče v NKBM pridobiti kot vlagatelja ugledno
Evropsko banko, ki bo prinesla v banko novo organizacijsko kulturo prilagojeno
razmeram na svetovnem bančnem trgu. Tudi nekatere lokalne mariborske politične
interesne skupine so tej možnosti odločno nasprotovale. Ali lahko danes
pridobimo za naslednjo dokapitalizacijo NKBM v prihodnjem letu banko, ki jo je
za vlaganje takrat pridobil dr. Bajuk in po kakšni ceni bo delnica? Opletanje z
»izpraznjenim hlevom« je bilo zlonamerno zavajanje, tako kot puhlica o dobrih
starih časih.

Preko 7000 tisoč delavcev tovarne TAM je s Titovo
sliko in s peterokrako zvezdo protestno zaprlo Pyrinsko cestno povezavo na
križišču za Ljubljano in Zagreb v Mariboru (stavke so bile takrat namreč
zakonsko prepovedane!), ker niso dobivali plač in to že pred uvedbo
demokracije! Takrat je v Mariboru šla v stečaj tovarna Lilet, ki je izdelovala
tenis športne copate, negativno je posloval mariborski Talis – izdelovalec
alkoholnih pijač in Mariborskega piva in to na Štajerskem. Vse to se je
dogajalo že pred letom 1990. Kdo nam je torej sadil rožice kako je bilo prej
»fajn« in bo morda spet, če bo na oblasti? Ali je to potrdila razpadajoča leva
koalicija? Mislim da in to v hujši obliki kot smo si lahko predstavljali –
uspešno so nas vrnili v politično in gospodarsko stanje pred letom 1990 in
zapravili priložnosti, ki smo jih imeli.

Ali smo pozabili, da je bilo pred letom 1990 potrebno
imeti zveze, da si kupil pralni stroj, hladilno skrinjo ali »žakl« cementa!
Komu se je torej kolcalo po tistih »fajn« časih in kam so nas danes pripeljali?
Tistim, ki smo v vrstah od tretje ure zjutraj takrat zaman čakali na nakup tone
lignita polnega lapornih grud že ne!

Zgodba o dodatkih se ponavlja. Odgovorni na notranjem
ministrstvu prejemajo izjemne dodatke za stalno pripravljenost in presegajo
plačo predsednika vlade. Naj vlada javno objavi koliko znaša dodatek za stalno
pripravljenost diplomirane medicinske sestre, sestre instrumentarke,
diplomiranega radiološkega inženirja ali zdravnika specialista pa vendar imajo
tudi slednji veliko odgovornost za človeško življenje. 

Spominjam se vodilnega sporočila sedanjega predsednika
vlade na predvolilnih TV soočenjih s katerimi je na volitvah požel podporo:

1. Plače
   delavcev in pokojnine je potrebno povišati, da bodo tudi delavci nekaj
   imeli od dobrega gospodarskega stanja v državi!
2. Zadolževanje
   države je potrebno zmanjšati!
3. Stanje
   v državi ni tako ugodno kot navaja (prejšnja) vlada. Prihaja 
   svetovna gospodarska kriza – potrebno bo ukrepati.

Stanje v državi je bilo takšno, da je tudi g. Erjavec
bil mnenja, da je mogoč dvig pokojnin na 1000 evrov. Ta izjava na
predvolilnih TV soočenjih se je njegovi stranki na volitvah izdatno poplačala.
Ob neplačilu izvedenih del podizvajalcev v SCT se nihče ne vpraša kam je tekel
finančni tok sredstev, ki so bila nakazana za plačilo teh del. Finančni tok je
mogoče zlahka izslediti in ugotoviti na katerem računu so pristala. Prav tako
nihče ne pokliče na odgovornost odgovorno osebo v NLB, ki je podpisala kredit
za 220 milijonov evrov SCT-ju, ki jih ne more vrniti in se je banka morala
dokapitalizirati iz naših davkov. V Nemčiji bi bila odgovorna oseba banke v
dveh mesecih sodno obravnavana za negospodarno ravnanje. Zakaj je država –
vlada (posredno) lastnica samopostrežb (Mercatorja) ali solastnik Vegrada …?
Ali tuji vlagatelji čutijo varnost v državi, ki v današnjem času ceste imenuje
po maršalu Titu? Zakaj vlada ne navede dejanskih razlogov zaradi katerih se nas
tuji kapital izogiba, brez njega pa se ne bomo izvlekli iz gospodarskega
močvirja v katerega se pogrezamo? Kako naj deluje tržno gospodarstvo, če je
država posredno lastnica velikega dela gospodarstva in bank? Ali ima v takem
okolju podjetniška iniciativa posameznega državljana sploh možnosti za razvoj
in preživetje? Menim, da ne.

Trditev “takšne Slovenije si leta 1990 nismo
želeli” ni točna, želeli si nismo takšne vlade, ki je replika prejšnjih
večinsko levih vlad. Tako je Donna Zuccini Poljanšek v uvodu članka na 2.
strani sobotne izdaje »Dobro jutro«, davnega 24. aprila 2004, zapisala: »Svet
si je oddahnil, luknje v slovenski vladi so zakrpane in v slovenskem kokošnjaku
je, v nasprotju z Irakom in Bližnjim vzhodom, spet zavladal mir. Vsaj
navidezni.« Na naslednji 4. strani pa je sledil članek z naslovom: »Nekateri
praznujejo že to, da delo imajo«. Pet let stari časopisni članek zveni nadvse
brezčasno, kot bi šlo za sedanjo vlado. Vrednote političnih strank niso v
krizi, v krizi so vrednote leve koalicijske vlade in način njihovega
političnega odločanja in vodenja države!

Milan Kučan je v intervjuju za radio Celje – 4. mrežo
lokalnih radijskih postaj 30. novembra 2000 o takratni vladi pred
državnozborskimi volitvami dejal: “Torej, kot
sem danes prebral v časopisu, je vlada pripravila belo knjigo, ki, kot pravijo,
bo govorila sama za sebe. Gotovo je, da ima vlada pravico, da oceni sama svoje
delo, tako kot ga je ona videla in kot ga ona vrednoti. Je pa seveda
pomembnejše, kako smo ga videli vsi mi , ki v tej državi živimo. Moram pa pri
tem najprej povedati svoje stališče, povezano z reševanjem vladne krize. To je
bilo, da par mesecev pred potekom rednega mandata ni zelo racionalno formirati
novo vlado, ki ne bo imela niti časa niti možnosti niti pogojev, da opravi
kakšne programsko pomembnejše posege v življenje republike Slovenije.”

Ali je jesenska rekonstrukcija Pahorjeve
vlade smiselna in odgovorna? Ni, volitve so potrebne vendar leva opcija še ne
more sestaviti primerne kadrovske alternative, ki bi uspešno nastopila na
volitvah zato z njimi zavlačuje. Pogosto se javno zagovarja teza “potrebne
so spremembe, stari obrazi morajo proč”. Brane Senegačnik v tekstu
objavljenem  na STA 21. marca 2009 navaja: “Kdor je nov, se lahko na
hitro uveljavi le z aktivizmom, ki je utemeljen na poenostavljenem razumevanju
družbe in življenja. Z neko vrsto revolucije, torej”.

Slovenija in z njo tudi NSi se dejansko nahaja v
predvolilnem obdobju, ali kar sredi srdite volilne kampanje. Ker se
gospodarska, finančna, zlasti pa miselna kriza zaradi nedelovanja nesposobne
vlade še naprej poglablja, mora Nova Slovenija sistematično nizati svoje
zamisli in načrte za politično delo na mednarodni, vseslovenski in – za Maribor
– tudi na mestni – lokalni ravni.

Na mednarodni ravni je potrebno poglobiti krščanski
navdih evropskih združevalnih procesov, ki so omogočili blaginjo, gospodarski
in politični vzpon držav združene Evrope.

Na slovenski ravni lahko na podlagi izrečenih misli na
Zborih za vrednote in programa Nove Slovenije izdelamo zamisli o Sloveniji
danes in jutri, tudi v okviru evropskih zamisli kako biti in delovati v svetu,
ki se vse bolj globalizira. Pri tem je primerno posebno pozornost posvetiti
slovenski inačici krščanske demokracije, na gospodarskem področju
tržno-solidarnostni ekonomiji, na področju šolstva novim oblikam razvijanja
človeškega potenciala in seveda družini, v kateri se vzgajajo in rastejo novi
rodovi.

Na mestni ravni pa člani stranke v Mariboru
pričakujemo podporo stranke pri vzpostavljanju vloge drugega največjega mesta v
državi. Evropska prestolnica kulture je tudi državni projekt, sredstva pa ta
vlada kljub trem izvoljenim poslancem SD-ja iz Maribora in večinskem zastopanju
v vladi, namenja zgolj mačehovsko. Primerjati je mogoče finančni obseg, ki so
ga prestolnice kulture prejele od države drugje. Kljub pozni pripravi in
pomanjkljivostim v pripravah v samem mestu bi država s svojim potencialom lahko
pospešila izvedbo, zagotovila večja finančna sredstva in oster nadzor nad
namenskostjo, smotrnostjo in gospodarnostjo njihove porabe.