Kompromis o položaju koroških Slovencev – nov zunanjepolitični poraz Republike Slovenije

Republika Slovenija, tudi aktualna vlada, je vseskozi vztrajala na nasledstvu Avstrijske državne pogodbe, ki je za Slovenijo pomembna zaradi vprašanja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter zaradi nekaterih drugih meddržavnih vprašanj.V primeru pogajanj za rešitev odprtih vprašanj položaja koroških Slovencev, in s tem sploh o možnosti preživetja slovenske manjšine na Koroškem, ki so potekala v Avstriji in se zaključila 26. aprila 2011, se v Novi Sloveniji sprašujemo, ali je slovenska vlada povsem pozabila na svojo zaščitno vlogo do manjšine?

Slovensko manjšino na Koroškem bi morala ustrezno strokovno podpreti in kot država tudi ustrezno zaščititi njene interese! Sprašujemo predsednika vlade in njegovega zunanjega ministra, ki so mu očitno ljubša kadrovska šikaniranja in marginaliziranja kompetentnih oseb, kot pa reševanje zunanjepolitičnih vprašanj in prioritet slovenske države in slovenskega naroda, kaj je Republika Slovenija sploh storila za podporo slovenski manjšini v Avstriji v času pogajanj. Ali je manjšino prepustila samo sebi in se s tem tudi posredno odrekla vsem pravicam nasledstva iz avstrijske državne pogodbe?

Manjšina je bila na ta način potisnjena povsem v kot in je žal morala pristati na slab kompromis. Drugega izhoda niti ni imela!

Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem je že vse od koroškega plebiscita naprej deležna negativne obravnave, napadov in tudi hudih pritiskov, ki se niso končali s padcem nacizma, ampak se dejansko nadaljujejo v današnji čas. Rezultat tega je tudi to, da se je število pripadnikov manjšine, od razpada avstrijske monarhije, dobesedno zdesetkalo.

V sklop prizadevanj za pravice manjšine spadajo tudi dvojezične krajevne table. Potem, ko je na podlagi prizadevanj znanega koroško-slovenskega odvetnika Rudija Vouka avstrijsko ustavno sodišče določilo kot spodnjo mejo 10% delež slovensko govorečega prebivalstva v posameznem kraju, je avstrijska država to odločitev povozila in sprejela kriterij 17,5% delež slovensko govorečih, ki pa tudi ni povsod upoštevan, saj so ostali izven kompromisa kraji z več kot 20% deležem slovensko govorečih prebivalcev. Očitno so lahko posamezni župani bojkotirali odločitve, ki bi morale biti meddržavno sprejete. Ali je torej za Republiko Slovenijo, za to vlado, ki je v primeru t.i. »izbrisanih« takoj pohitela z ukrepi, odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, ki pa je bila v korist manjšine, nepomembna, da ne protestira zaradi takšnih rešitev? Ali pa za to vlado slovensko govoreči prebivalci sploh nismo več pomembni, kjerkoli že pač živimo?

Nov kompromis utegne celo ukiniti pravico do uporabe slovenskega jezika v nekaterih okoljih, kjer je doslej formalno veljala, ali pa jo omejuje na manjšinske organizacije. Na primer, ali bo v istem okolju uradna manjšinska organizacija lahko poslovala v slovenskem jeziku, krajevna vaška hranilnica v slovenskih rokah kot gospodarski subjekt pa ne? Ali je to za vlado Republike Slovenije sprejemljivo? Kje je bilo zunanje ministrstvo v času pogajanj? Kje je »proaktivna diplomacija«, ki jo je obljubljal minister Žbogar?

Financiranje dvojezičnih vrtcev in dvojezične glasbene šole, ki sedaj uspejo preživeti z denarjem slovenskih davkoplačevalcev, ki so že tako vsak dan v težjem položaju, bi moralo biti rešeno s strani avstrijske države! Ta kompromis ni zmogel rešiti niti tega vprašanja. Koroški Slovenci bodo sicer deležni enkratne finančne podpore, sistemskih rešitev pa ni. Obljub pa so koroški Slovenci slišali v teh letih že dovolj.

Nova Slovenija se zato strinja z izjavo ministra za Slovence v zamejstvu, da je ta kompromis največ, kar je manjšina lahko dobila. Ponovno pa sprašujemo, kako se je to sploh moglo zgoditi? Namesto da v ministrstvu za zunanje zadeve odpirajo nov direktorat za razvojno pomoč –  najbrž ne bo dolgo deloval, saj bo s to vlado tudi Slovenija potrebovala takšno pomoč – bi bilo po mnenju Nove Slovenije pomembnejše, da se zunanje ministrstvo osredotoči na bistvena vprašanja in interese slovenske države in tudi slovenskega naroda, zlasti tistih njegovih delov, ki živijo v zamejstvu in so žal žrtve diskriminacije in asimilacijskih pritiskov.

Ministra Žbogarja in ministra dr. Žekša očitno puščajo hladna tudi dejstva, da se v občini Škocjan ob Klopinjskem jezeru, kjer je slovenščina po novem dopuščena le v treh vaseh, koroški Slovenci niso ustrašili zastaviti tudi svojih lastnih hiš in posesti, da bi na občinski ravni lahko uporabljali svoj materni jezik. In rezultat?

In za konec te žalostne zgodbe novega koroškega kompromisa naj bi o vsebini sporazuma odločali na južno koroškem referendumu! Po dvojezičnih vaseh bodo agitirali za ali proti dvojezičnim napisom. V Novi Sloveniji sprašujemo vlado Republike Slovenije, ali bo dopustila ponovna poniževanja in napade na šibko manjšino! Ali ni bilo poniževanj koroških Slovencev, od razpada monarhije, do napadov po plebiscitu, izseljevanja in fizičnih likvidiranj za časa nacizma, podiranja dvojezičnih tabel na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, gospodarskih pritiskov, ipd…, že več kot preveč? Tem žalostnim dogodkom bo sedaj očitno sledil nov, ko bo (asimilirana) večina odločala o manjšini. Kaj bo k temu porekla slovenska vlada? Je to v duhu avstrijske državne pogodbe, gospod minister Žbogar? Je to rezultat dobrososedskih odnosov znotraj Evropske unije?

Kompromis naj bi nato na ustavni ravni potrdil avstrijski parlament. Z ustavno večino. In vsaka sprememba v korist manjšine bo morala biti ravno tako dosežena z ustavno večino. Bodo koroški Slovenci sploh še kdaj zmogli doseči takšen kvorum v avstrijskem parlamentu?

Avstrija je vsemu svetu na južnotirolskem modelu dokazala, da ve, kaj je manjšina in kako se jo lahko ustrezno podpira, da se uspešno razvija in celo povečuje svoj delež v deželnem okviru. Avstrija se ni ustrašila izkoristiti vseh možnosti, vključno z Organizacijo združenih narodov. Kaj pa Slovenija? Očitno ji zadostujejo vaška povpraševanja prebivalcev po avstrijskih južno-koroških vaseh! Da ne omenjamo dejstva, da slovenska manjšina obstaja tudi na avstrijskem Štajerskem!