Danes mineva enaindvajset let od prvih demokratičnih volitev, na katerih je zmagala koalicija Demos. Mesec dni kasneje je Demos sestavil vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle. Brez zmage Demosa ne bi bilo samostojne Slovenije. Danes številni želijo načrtno zamolčati ključen prispevek Demosa v procesu osamosvajanja in večji del zaslug za osamosvojitev pripisati dogodkom med leti 1941 in 1945. Gre za mešanje posledic z vzroki.
Zelo jasno želimo poudariti, da se slovenski komunisti v osemdesetih letih niso reformirali zato, ker bi si želeli demokracijo, ampak zato, ker so jih v to prisilila nova družbena gibanja, iz katerih se je v nadaljevanju razvila politična opozicija, ki se je povezala v predvolilno koalicijo Demos. Konec osemdesetih let je novo nastala opozicija zahtevala demokratične in svobodne volitve.
Spomladi leta 1990 sta se v volilni kampanji soočila dva neenakovredna tekmeca. Stranke starega režima (komunisti, socialisti, mladinci) so imele v primerjavi z opozicijo, povezano v koalicijo Demos, odločilno premoč na ključnih področjih obvladovanja množičnih medijev, močnejše so bile v strokovnih in represivnih aparatih, številu aktivistov, finančnih sredstvih, državotvornih in drugih organizacijskih izkušnjah, podpori v drugih jugoslovanskih političnih sredinah itd., vendar je kljub vsemu 8. aprila 1990 na volitvah zmagala koalicija, ki je brez taktiziranja zelo jasno povedala, da si želi samostojno Slovenijo. Sporočilo naroda je bilo jasno.
Zmaga Demosa je bil prvi odločen korak v smeri odklapljanja od Jugoslavije, saj si je Peterletova vlada že v samem začetku, kot enega ključnih političnih ciljev, zastavila osamosvojitev Slovenije. Spomnimo naj, da so »prenovljeni« komunisti še pred volitvami 1990 govorili o Sloveniji v Jugoslaviji. Njihova Temeljna listina oziroma Slovenska deklaracija 89 je še vedno govorila o tem, v kakšni Jugoslaviji želimo živeti Slovenci.
Demosova zmaga je bila ključna za kasnejšo osamosvojitev Slovenije. Demos je predstavljal in združeval politično silo, ki je zbrala dovolj poguma in odločnosti, da prereže popkovino z Jugoslavijo. Kljub temu, da osamosvojitvi Slovenije niso bile naklonjene svetovne velesile in kljub temu, da so bile gospodarske razmere neugodne, je Demosova vlada, preko plebiscita, Slovenijo pripeljala do samostojne in mednarodne priznane države.
Demos in njegova zapuščina nam predstavljata navdih za naše delovanje. Slovenija je danes, tako kot konec osemdesetih let, zašla s prave poti, zato bi bilo smiselno razmišljati o novem Demosu, ki bi združeval pozitivno energijo in politično voljo, za gospodarsko in duhovno prenovo Slovenije.