Zbor za vrednote – Konec pravne države?

DELI:
11. 2. 2011, NSi

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je potekal Zbor za vrednote z naslovom “Konec pravne države?”Udeleženci Zbora za vrednote so bili kritični do omejevanja dostopa do arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Publicist Igor Omerza je na zboru dejal, da je prav, da se prepreči dostop do nekaterih dokumentov, vendar ne do tistih, do katerih je želel priti, saj v njih “ni ničesar nevarnega za varnost države”.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je na Zboru za vrednote z naslovom Konec pravne države?, ki jo je organizirala NSi, uvodoma dejala, da se vse pogosteje sprašuje, ali je Slovenija še pravna in demokratična država. “Ali kot narod nimamo pravice, da izvemo zgodovinsko resnico,” se je vprašala Ljudmila Novak.

Sklep Arhiva RS o zadrževanju zahteve publicista Igorja Omerze za dostop do arhivskega gradiva je po mnenju pravnika Rajka Pirnata nezakonit. Pirnat meni, da ima dostop do gradiva SDV sicer lahko tudi škodljive posledice, vendar ne v konkretnem primeru.

Z novo zakonsko ureditvijo Pirnat ni zadovoljen, saj ima “zelo splošne informacije, kdaj se lahko dostop do gradiva omejuje”. Novi zakon po njegovem mnenju prav tako ne omogoča, da se opravi katarza nekaterih dogodkov v slovenski zgodovini.

V zakonu bi bilo po njegovem mnenju potrebno urediti, da službe obveščevalne varnosti ne smejo prikrivati kaznivih dejanj, ne glede na to ali so storjena v tujini ali pri nas. “Republika Slovenija nima pravice prikrivati kaznivih dejanj, morala bi jih celo preganjati” je poudaril.

Bivši pravosodni minister Lovro Šturm je na zboru dejal, da so dejanja, ko nek državni organ ne upošteva zakonov, samovoljna. Poudaril je, da je analiza ustavnega sodišča pokazala, da je SDV delovala po tajnih navodilih in predpisih, vendar pa sedanja Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) ni nadaljevanje SDV, in po Šturmovem mnenju tudi ne more enako nadaljevati z delom. Dejal je še, da si ne predstavlja, kako naj bi bilo z dostopom do omenjenih dokumentov poseženo v dostojanstvo nekdanjih političnih funkcionarjev.

Do novega zakona je bil kritičen tudi publicist Igor Omerza, saj je ta po njegovem mnenju preohlapen. Dobra stran zakona se mu sicer zdi, da se preneha nezakonito stanje, vendar pa bo novi zakon omogočil tudi svobodno presojo za zapiranje že tako majhnega dela obstoječih arhivov. Poudaril je, da je pomembno, da se razčisti vprašanja, povezana z zgodovino, zaprtje arhiva pa po njegovem mnenju ne brani države, pač pa “nekoga drugega”.

Zgodovinar Igor Grdina je dejal, da primer Omerze ni edin takšen dogodek v Sloveniji, saj se omejevanje po njegovem mnenju “razrašča”, podatke pa ne zapirajo samo tajne službe, temveč tudi drugi. Poudaril je, da so nekateri zgodovinarji še vedno privilegirani, saj so imeli dostop do arhivov, ki so sedaj zaprti. V državi, kjer nimajo vsi državljani enakih pravic, je nekaj hudo narobe, meni Grdina.

Pravnik Rajko Pirnat je povedal, da je videl sklep, s katerim je direktor arhiva odločil o zadržanju zahteve za vpogled v arhiv, in po njegovem mnenju je povsem nezakonit. Sklep pravi, da bo zahteva zadržana, dokler se ne odloči o predhodnem vprašanju. A je Pirnat pojasnil, da gre pri predhodnem vprašanju za zadeve, o katerih odloča kakšen drug organ, ne pa, da se odloča o tem, ali je zakon v skladu z ustavo. Gre le za enega izmed simptomov nespoštovanja prava državnih institucij, a so po njegovem mnenju tudi hujši primeri, pri tem je izpostavil neustanavljanje občine Ankaran in nespoštovanje odprave plačnih nesorazmerij. Sam sicer sprejema argument, da bi z odprtjem gradiva lahko nastale kakšne škodljive posledice, česar se je po njegovih besedah zavedala tudi prejšnja vlada, ki je v uredbi določila, da se v določenih primerih arhiv lahko zapre.

Spremembe zakona, ki jih predlaga vlada, Pirnatu niso všeč, saj k obstoječemu zakonu le dodajajo številne izjeme, ki zapirajo arhive. Dodal je, da se lahko strinja, da je zdajšnja ureditev preširoka, a bi bila potrebna omejitev, ki bi se nanašala le na tisto, kar ni bilo kaznivo dejanje, kar se ni nanašalo na kršitev človekovih pravic.

[nas_custom_gallery]