Kdo si bo ob podražitvi hrane odrezal največjo pogačo?

V Novi Sloveniji menimo, da je drastična podražitev hrane neupravičena in posledica nespametne prehrambene politike, ki jo podpira tudi slovenska vlada. Podražitev hrane bo najbolj prizadela najšibkejše – delavce z nizkimi plačami, mlade, upokojence ter brezposelne. Ne bo pa rešila težkega položaja pridelovalcev, ki jim pripada najmanjši delež v ceni pridelkov. Vlada bi morala z različnimi regulatorji vplivati na sestavo cen in podražitev hrane.

V Novi Sloveniji smo prepričani, da je slovenska prehrambena politika napačna in zato smo tudi priča drastičnim podražitvam hrane. Država bi morala bolj spodbujati slovenske pridelovalce hrane, najti bi morala prave vzvode pri določanju, koliko odstotkov cene pripada pridelovalcem hrane in koliko vsem ostalim deležnikom, kar še posebej velja za trgovce, ki si brezsramno odrežejo največji kos pogače. Hkrati pa prisilijo pridelovalce k nizkim cenam, kar še posebej velja za velike verižne trgovine. Sicer bomo v Sloveniji postali čedalje bolj odvisni od uvoza hrane, kar pa ob napovedanem pomanjkanju hrane v prihodnosti lahko povzroči še višje cene in tudi lakoto v zeleni poljedelski deželi. Zavedati se moramo, da nam tuji pridelovalci in predelovalci vse bolj diktirajo cene prehrambenih izdelkov. S spodbujanjem domačih pridelovalcev bi pri prodaji hrane morali doseči tudi pravičnejše razmerje v ceni pridelkov.

Tudi za strateško varnost države je zelo pomembno, da skrbi za čim večjo samooskrbo s prehrano. S tem, ko se odpovedujemo domači slovenski hrani, izgubljamo tudi svojo identiteto. Bolj bi morali zaupati slovenskim proizvajalcem, ki hrano pridelajo in prodajajo pod strogim nadzorom inšpekcijskih služb. Medtem ko za uvoženo hrano, še posebej iz držav, ki niso članice Evropske unije, sploh ne vemo, na kakšen način jo pridelujejo in zato je veliko večja nevarnost, da je hrana bolj oporečna.

V Sloveniji bi morali bolj spodbujati neposreden nakup pridelkov pri kmetih. Tudi zaradi tega, ker imajo vsi deležniki v nadaljnji verigi prodaje več zaslužka, kot pa sam kmet, ki nikoli nima povrnjenih stroškov za vse ure, ki jih preživi na polju in v hlevu. Pa ne samo on, ampak po navadi cela družina. Žal je razmerje v ceni hrane nepravično, saj kmet dobi najmanjši delež, čeprav pridela končni pridelek.

V Novi Sloveniji se sprašujemo, kakšen smisel ima, da iz daljnih dežel uvažamo hrano, ki jo sicer tudi doma pridelujemo in je veliko bolj kvalitetna. Npr. na Dolenjskem se prodajajo hruške iz Južne Amerike, čeprav imajo v tej regiji izjemno dobre in kakovostne pridelovalce.