Jernej Vrtovec: Povečanje število ministrstev je v času krize neprimerno

Poslanke in poslanci Državnega zbora so na današnji izredni seji obravnavali novelo Zakona o vladi RS, ki jo je predlagala bodoča koalicija in predvideva povečanje števila ministrstev. Poslanec Jernej Vrtovec je v stališču poslanske skupine NSi poudaril, da je povečanje števila ministrstev zelo negativno simbolno sporočilo, ki ga daje predsednik vlade in bodoča vladna koalicija ob začetku svojega dela vsemu javnemu sektorju, državljanom in gospodarstvu. »V tem kriznem času bi moralo veljati, da se varčevanje oziroma racionalizacija stroškov delovanja državne uprave začne najprej pri njem samem. Gre namreč za zgled«, je še poudaril poslanec NSi.

 V nadaljevanju je dejal, da se Slovenija v času oblikovanja te vlade, enako kot pri izvolitvi prejšnjih dveh vlad, nahaja v stanju globoke gospodarske in finančne krize in ima visok javnofinančni primanjkljaj. »Taka situacija narekuje varčnost na vseh področjih dela, tudi na področju delovanja državne uprave. Prav tega se je vlada, v kateri smo sodelovali krščanski demokrati, dobro zavedala in je zato uvedla zmanjšanje števila ministrstev s tedanjih 18 na 12«, je še dejal Vrtovec.

Pojasnil je, da smo krščanski demokrati konkretno pričakovali, da se bo število ministrstev ohranilo na sedanjem nivoju ali pa, da ga jih bo vladna koalicija celo zmanjšala. »To bi namreč bil dober zgled ljudem, da ne živimo v času razsipništva«, je povedal poslanec krščanskih demokratov. Poleg simbolnega sporočila pa je Jernej Vrtovec še izpostavil finančne posledice: »Finančne posledice povečanja števila ministrstev z 12 na 14 ter možnost dveh ministrov brez listnice so ocenjene na približno milijon in pol evrov. Ta znesek pa zadostuje za okrog 85 tisoč mesečnih obrokov šolske malice«, je obrazložil poslanec NSi.

Vrtovec je tudi spomnil, da povečanje število ministrstev ni porok za to, da bo vladna bolj uspešno delovala. Še več, pride lahko do novih zastojev pri delu. »Zaposleni se namesto z vsebinskimi zadevami ukvarjajo s selitvami, delitvenimi bilancami, novimi sistemizacijami, prilagoditvami informacijskega sistema in tako naprej.  Reševanje osnovnih vsebinskih zadev pa se odloži za najmanj pol leta, ponavadi pa celo za eno leto ali več. Prav stalne reorganizacije sestave vlade in ministrstev mnogo doprinesejo k zaostankom na posamičnih ministrstvih. Zato mora biti odločitev o tem, ali je reorganizacija vlade res potrebna, skrbno pretehtana, izvedena pa le v primeru, če je utemeljena z vsebinskega vidika«, je še dodal v zaključku.