
S podpisom t. i. bolonjske deklaracije so ministri, pristojni za visoko šolstvo, spodbudili proces, s katerim naj bi se oblikovalo odprt in konkurenčen visokošolski prostor do leta 2010. Ob večji kakovosti visokošolskega študija je bila med pričakovanimi rezultati tudi večja in zlasti zaposljivost študentov oz. diplomantov. Upoštevajoč hkrati cilje Lizbonske strategije naj bi se zlasti zagotovilo tudi njihovo čimprejšnjo zaposljivost v evropskem okolju, ki konkurenčno, dinamično in temelji na znanju. T. i. bolonjski programi bi tako morali biti oblikovani tako, da bi študentom omogočili pripravo zaključne oz. diplomske naloge v zadnjem letniku prve oz. druge stopnje, s tem pa bi bil študij v teh programih tudi bistveno krajši od tega po "starih" programih. Na ta način bi tudi hitreje dobili nove diplomante, ki bi stopili na slovenski in evropski trg dela.
O tem, da so marsikateri bolonjski programi žal le kozmetični popravek starih programov, je bilo že veliko povedanega.
Presenečeni pa smo ob odločitvi Upravnega odbora Univerze v Ljubljani o spremembo statuta univerze, po kateri lahko študent izkoristi 12-mesečni absolventski staž po vsaki stopnji bolonjskega študija. To namreč kaže na to, da programi res niso bili pripravljeni v duhu bolonjske reforme. Hkrati pa se tem ne bo izpolnjen eden od ciljev te reforme, kolikor je povezana tudi z Lizbonsko strategijo – da bi mladi lahko čim prej končali kakovosten študij in čim prej stopili na trg dela. Bolonjski programi bi namreč to zagotoviti.
dr. Magdalena Šverc, predsednica strokovnega odbora za šolstvo in znanost pri Novi Sloveniji