OD SLOVENSKE ISTRE DO POSOČJA: ZA MOČNEJŠE KMETIJSTVO IN DOMAČO HRANO

Konkretna pomoč kmetom, razvoj perspektivnih kmetijskih panog, krepitev lokalnih prehranskih verig in zmanjševanje administrativnih ovir so zaznamovali delovni teden ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja. Minister je v ospredje postavil predvsem neposreden dialog s kmeti in predstavniki kmetijskih organizacij, podporo domači pridelavi ter ustvarjanje boljših pogojev za razvoj slovenskega podeželja.

Teden se je začel v slovenski Istri, kjer se je minister v ponedeljek v Kopru udeležil okrogle mize o strateškem razvoju in sistemski ureditvi oljkarstva v Sloveniji. Razprava je bila namenjena prihodnosti panoge, ki kljub zahtevnim pridelovalnim razmeram in razdrobljenosti zemljišč izkazuje velik razvojni potencial. Minister je izpostavil izjemno kakovost slovenskega oljčnega olja ter potrebo po učinkovitejših ukrepih za razvoj namakalnih sistemov, zmanjševanje birokratskih ovir, povezovanje pridelovalcev in spodbujanje generacijske prenove. Poudaril je, da je prihodnost slovenskega oljkarstva predvsem v kakovosti, višji dodani vrednosti in nadaljnji krepitvi konkurenčnosti domačih pridelovalcev.

V torek se je minister v Ljubljani sestal s predstavniki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil namenjen izmenjavi pogledov na aktualne izzive, razvojne priložnosti in možnosti nadaljnjega sodelovanja. Srečanje je poudarilo pomen povezovanja strokovnih institucij ter ohranjanja naravne in rastlinske dediščine.

Pomemben del tedna so zaznamovali tudi konkretni ukrepi za pomoč slovenskemu kmetijstvu. Ministrstvo je v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje poslalo predlog odloka, s katerim je predvidenih 10 milijonov evrov finančne pomoči živinorejskim kmetijam, ki so zaradi neugodnih vremenskih razmer utrpele škodo na krmnih rastlinah. Ukrep je namenjen blaženju posledic zmanjšanega pridelka krme, ohranjanju živinorejske proizvodnje in zagotavljanju stabilnejših pogojev za delo kmetov. Predviden je poenostavljen postopek dodeljevanja pomoči na podlagi uradnih evidenc, brez dodatnega vlaganja vlog upravičencev.

V sredo je minister obiskal Posočje, kjer se je seznanil z delovanjem Kmetijske zadruge Tolmin, proizvodnjo suhomesnatih izdelkov Alpija in Mlekarne Planika v Kobaridu. Obisk je bil namenjen spoznavanju dobrih praks povezovanja kmetov, zadružništva in domače živilske predelave. Minister je poudaril, da močne zadruge zagotavljajo stabilnejši odkup pridelkov, boljše pogoje za kmetovanje in ustvarjanje višje dodane vrednosti v lokalnem okolju.

Posebej je izpostavil Mlekarno Planika, ki kljub zahtevnim razmeram na evropskem mlečnem trgu ohranja odkupne cene mleka in s tem pomembno podpira domače pridelovalce. Ob srečanju s posoškimi kmeti je prisluhnil tudi izzivom, povezanim z zahtevnimi pogoji kmetovanja, administrativnimi obremenitvami, dostopnostjo investicijskih podpor ter škodo, ki jo povzročajo divjad in velike zveri. Poudaril je pomen kmetijske politike, ki bo kmetom omogočala razvoj, namesto da bi jih dodatno obremenjevala.

Aktivnosti ministrstva so bile usmerjene tudi v prihodnost evropskega agroživilskega sektorja. Slovenija kot ustanovna članica sodeluje v evropskem konzorciju EDIC, ki bo spodbujal razvoj skupne digitalne infrastrukture, učinkovitejšo izmenjavo podatkov in uporabo umetne inteligence v kmetijstvu. Takšne rešitve predstavljajo pomembno priložnost za posodobitev kmetijskih gospodarstev, zmanjševanje administrativnih bremen ter izboljšanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.

Aktivno delo na terenu in sodelovanje s ključnimi deležniki sta zaznamovala tudi teden državnih sekretarjev. Državna sekretarka Mojca Erjavec se je v Sevnici udeležila regijskega posveta Zadružne zveze Slovenije, kjer so bile v ospredju aktualne razmere v kmetijstvu, razvoj zadružništva in prihodnost skupne kmetijske politike. Na Koroškem se je skupaj z ministrico Matejo Ribič srečala z lokalnimi deležniki in se seznanila z razmerami na terenu. Ob 30-letnici Društva vinogradnikov Črnomelj je nagovorila zbrane ter poudarila pomen povezovanja vinogradnikov in ohranjanja bogate vinogradniške tradicije Bele krajine. Državni sekretar Velislav Žvipelj pa je sodeloval na strokovnem gozdarskem posvetu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kjer so razpravljali o učinkovitejšem gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, povezovanju gozdarstva z lesnopredelovalno industrijo ter prihodnjih razvojnih usmeritvah slovenskega gozdarstva.

Konec delovnega tedna bo v znamenju priprav na Tradicionalni slovenski zajtrk in Teden slovenske hrane. Minister bo v petek sodeloval na nacionalni novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi letošnjih poudarkov projekta ter pomenu doma pridelane hrane, lokalne samooskrbe in sodelovanja med kmeti, zadrugami ter živilsko-predelovalnim sektorjem.

Rdeča nit tedna ostaja jasna: manj birokracije, več konkretne pomoči in boljši pogoji za slovenske kmete. Od razvoja oljkarstva v Slovenski Istri do uspešnih zadružnih zgodb v Posočju se potrjuje, da so sodelovanje, kakovostna domača pridelava in stabilne prehranske verige ključni temelji prihodnosti slovenskega kmetijstva.