ZA PRIHODNOST KMETIJSTVA: OD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE DO KONFERENCE FAO V RIMU
Teden sta zaznamovala dvodnevni vladni obisk Jugovzhodne Slovenije ter sodelovanje ministra Janeza Ciglerja Kralja na prvi Globalni konferenci o opraševalcih v Rimu, ki ji Slovenija sopredseduje. Na terenu se je minister srečal s kmeti, mladimi prevzemniki in predstavniki živilsko-predelovalne industrije. V ospredju so bili zmanjševanje administrativnih ovir, boljši pogoji za razvoj kmetijstva in prehranska varnost – teme, ki jih je minister izpostavil tudi v mednarodnem prostoru.
Torkov terenski obisk se je začel v Šentjerneju, kjer si je minister pri Stanetu Bregarju ogledal živo gensko banko avtohtone pasme šentjernejski petelin. Obisk je poudaril pomen ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem in kmetijske biotske raznovrstnosti. Pot je nadaljeval v Kartuzijo Pleterje, kjer se večstoletna samostanska tradicija prepleta s kmetijstvom in predelavo domačih pridelkov. Sledil je obisk Kmetije Karlovček, kjer družina Rumpret povezuje sadjarstvo, vinogradništvo in predelavo v sokove, vina ter druge izdelke z dodano vrednostjo.
Torkov večer je bil namenjen okrogli mizi o prihodnosti slovenskega kmetijstva v Škocjanu, na kateri so sodelovali minister Janez Cigler Kralj, župan občine Škocjan Franc Kapler in mladi prevzemnik Jan Mehak. Pogovor je tekel o prehranski varnosti, podpori družinskim kmetijam, izzivih pri prevzemanju kmetij in priložnostih, ki jih mladim ponujajo sodobne tehnologije. Večer se je nadaljeval s srečanjem na Kmetiji Globevnik, okroglo mizo pa je moderiral Alen Lenič.
V sredo se je minister najprej udeležil delovnega posveta Vlade Republike Slovenije v Metliki, nato pa nadaljeval obiske. Na Ekološki kmetiji Pecel pri Petru Malenšku v okolici Semiča se je seznanil s povezovanjem ekološke živinoreje, predelave mesa, čebelarstva in turizma. Kmetija je primer raznovrstne dejavnosti, ki omogoča ustvarjanje dodane vrednosti in ohranjanje življenja na podeželju.
View this post on Instagram
Na Mirni si je v podjetju Dana ogledal proizvodnjo pijač. V Trebnjem je obiskal Ekosirarno Kukenberger, kjer Toni Kukenberger ekološko seneno mleko predeluje v nagrajene mlečne izdelke. Dvodnevni obisk je sklenil pri družini Martinčič v Šentjerneju, ki se ukvarja z vinogradništvom in trsničarstvom in iz katere prihaja tudi aktualna vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič.
Ključno sporočilo terenskega obiska je bilo jasno: manj birokracije in več razvojnih možnosti za kmete.
Minister je poudaril potrebo po večji konkurenčnosti, generacijski prenovi in prehranski samooskrbi. Poleg kmetij, ki ustvarjajo delovna mesta in izdelke z višjo dodano vrednostjo, je izpostavil tudi pomen tistih, ki ohranjajo poseljenost podeželja, kulturno krajino in naravne vire. Kmetje so ob srečanju podprli tudi predlagane spremembe Zakona o zaščiti živali, ki naj bi prinesle izvedljivejše rešitve ob ohranjanju visoke ravni dobrobiti živali.
Teden je prinesel tudi konkretno pomoč sadjarjem. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je 3. novembra izdala 300 odločb o finančni pomoči pridelovalcem jabolk zaradi pozebe leta 2025, v skupni vrednosti skoraj 2,8 milijona evrov.
Mednarodni poudarek tedna je bila prva Globalna konferenca o opraševalcih, ki 5. in 6. novembra poteka na sedežu Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu in ji Slovenija sopredseduje. Minister Janez Cigler Kralj je 5. novembra kot sopredsedujoči poudaril:
»Če želimo zagotoviti prehransko varnost, stabilne dohodke za kmete, odporne prehranske sisteme in zdravo biotsko raznovrstnost, potrebujemo opraševalce, ki so naravni kapital kmetijstva.«
View this post on Instagram
Minister je izpostavil kmete in čebelarje kot ključne partnerje pri varovanju opraševalcev ter opozoril, da je treba okoljske ukrepe povezati z manj birokracije, digitalnimi inovacijami in podporo mladim prevzemnikom kmetij. Slovenija podpira vzpostavitev Globalne platforme za opraševalce, ki bi povezovala države, znanstveno skupnost, kmete in čebelarje ter omogočala izmenjavo znanja, dobrih praks in konkretnih ukrepov za varstvo medonosnih čebel in divjih opraševalcev. S tem Slovenija nadaljuje svojo mednarodno pobudo za zaščito opraševalcev, ki se je uveljavila tudi z razglasitvijo svetovnega dne čebel.
View this post on Instagram