GLAS IZ EU: ČAS ZA NADGRADNJO EVROPSKEGA MEHANIZMA CIVILNE ZAŠČITE

Evropa se sooča z vedno bolj kompleksnimi naravnimi nesrečami in krizami. Veliki požari, poplave, vročinski valovi, pandemije, kibernetski napadi in motnje v delovanju kritične infrastrukture pogosto hkrati prizadenejo več držav članic. Te izkušnje jasno kažejo, da se nobena država sama ne more uspešno pripraviti in učinkovito odgovoriti na te izzive. Prav zato je nujno temeljito okrepiti in nadgraditi Mehanizem EU na področju civilne zaščite (UCPM) ter vanj smiselno vključiti tudi pripravljenost in odziv na kompleksne zdravstvene krize (npr. Covid). Tako bomo lahko bolje predvidevali morebitne prihodnje naravne nesreče in krize ter nudili učinkovit evropski odziv.

Za uresničitev tega cilja se moramo osredotočiti na tri ključna področja:

1. Krepitev skupnega odziva EU

Ob pojavu kompleksnih kriz ali naravnih nesreč je danes skupni odziv EU pogosto slabo koordiniran in ne dovolj hiter. Upravljanje naravnih nesreč, odgovor na hibridne grožnje in zdravstvene krize mora biti usklajen in celosten. Korak naprej vidim v vzpostavitvi enotnega evropskega huba (središča), ki bi nadgradil delovanje obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), z izmenjavo informacij v realnem času, usklajenim vodenjem odziva in neposredno operativno podporo državam članicam.

Po obsežnih gozdnih požarih poleti 2025 po vsej EU je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala vzpostavitev novega gasilskega središča na Cipru. Dejavnosti Evropske komisije podpiram, s skupino evropskih poslancev smo se nedavno s pisnim poslanskim vprašanjem o načrtih in stanju projekta obrnili tudi na Komisijo. Cilj središča bo zagotavljanje učinkovitega odziva na požare v naravi za širšo regijo Sredozemlja z okrepljeno podporo in zmogljivosti. Komisija trenutno preučuje različne možnosti, orodja in financiranje in s ciprskimi organi razpravlja o strukturi in operacijah središča.

2. Čas za konkretne in odločne korake

Naravne nesreče postajajo pogostejše, intenzivnejše in čezmejne. Pandemije in kibernetski napadi pa razkrivajo, kako globoko povezane in hkrati ranljive so naše družbe. Nobena država ne zmore takšnih izzivov obvladovati sama. Evropsko usklajen odziv ni več le možnost – postal je nuja.

Solidarnost med državami članicami se mora zato iz leporečnih izjav spremeniti v konkretno, operativno in zanesljivo obliko sodelovanja.

3. Gradnja evropskega sistema civilne zaščite – po vzoru zveze NATO

Ob naraščajočem številu čezmejnih in hkratnih kriz Evropa potrebuje sistem civilne zaščite, ki bi se po organizacijski in tehnični plati lahko zgledoval po modelu našega sodelovanja v okviru zavezništva NATO. Prvi korak je standardizacija opreme in postopkov med vsemi službami, ki delujejo v okviru zaščite in reševanja. Primer: ko slovenska ekipa pride na pomoč v Italijo ali Avstrijo, mora biti njena oprema takoj združljiva z opremo lokalnih ekip – brez tehničnih ovir in izgubljenega časa zaradi nezdružljivosti.

S skupino poslanskih kolegov smo se s pisnim poslanskim vprašanjem nedavno obrnili na Evropsko komisijo, da se aktivnosti standardizacije pospešijo. Evropski nabor civilne zaščite oz. rezerva ekip in opreme za odzivanje na izredne razmere, je že sedaj močno osredotočen na interoperabilnost, ki je eden od glavnih poudarkov postopka certificiranja. Pomemben element interoperabilnosti je standard Storz za adapterje za cevne priključke. Poleg tega so gasilske ekipe predhodno nameščene v državah, ki jih gozdni požari najbolj prizadenejo. Prvi koraki so torej že narejeni, sedaj potrebujemo resno nadgradjo.

Drug pomemben cilj pa je oblikovanje skupnega evropskega sklada sodobnih reševalnih zmogljivosti (gasilska in reševalna letala, helikopterji, mobilne bolnišnice, specialne visoko zmogljive črpalke ipd.). Gre za najsodobnejšo in tehnično dovršeno opremo, ki je relativno draga in se v posamezni državi uporablja razmeroma redko. Posamezne države se iz preprostih ekonomskih razlogov težko odločijo za nakup tovrstne opreme. To nalogo bi morala prevzeti EU, ki bi zagotovila sredstva in upravljanje skupnega bazena zmogljivosti. Oprema bi bila na voljo članicam takoj, ko nastopi potreba, skladno z evropskim načrtom aktiviranja.

Le dobro pripravljena, usklajena in solidarna Evropa bo zmogla učinkovito zaščititi svoje prebivalce. Čas je, da to solidarnost prevedemo v konkretne korake – zdaj.

mag. Matej Tonin (EPP)
Poslanec Evropskega parlamenta