JEDRSKA ENERGIJA – TIHA MOČ EVROPE ZA ČISTO IN VARNO PRIHODNOST

Evropa se je zavezala k ambicioznemu cilju: do leta 2050 postati podnebno nevtralna. To pomeni, da moramo skoraj v celoti opustiti fosilna goriva – premog, nafto in plin. Jedrska energija je ena redkih tehnologij, ki lahko hkrati zagotavlja nizke emisije CO₂, stalno (24/7) dobavo elektrike in stabilne cene.

Evropski poslanec Matej Tonin pogosto poudarja, da brez jedrske energije »Evropa enostavno ne bo mogla doseči svojih podnebnih ciljev«. Po njegovih besedah je: »jedrska energija temelj, na katerem lahko gradimo zanesljiv in čist energetski sistem«.

Jedrska energija ključna za energetsko neodvisnost EU
»Če želimo ohraniti konkurenčnost in zaščititi življenjski standard Evropejcev, moramo vlagati v lastne, zanesljive in čiste vire – jedrska energija je pri tem nepogrešljiva,« dodaja Tonin.

Slednje se je še zlasti izkazalo za resnično v zadnjih letih, ko je EU spoznala, kako ranljiva je od uvoza energentov. Nestabilne geopolitične razmere, visoke cene plina in težave v dobavnih verigah so pokazale, da mora Evropa okrepiti svojo lastno proizvodnjo energije.

Nova generacija jedrskih tehnologij – priložnost za Evropo
Jedrska energija danes ni več to, kar je bila pred 40 leti. Nova generacija jedrskih reaktorjev – vključno s SMR-ji (Small Modular Reactors – Mali Jedrski Reaktorji) – prinaša večjo varnost, nižje stroške in hitrejšo gradnjo ter pametno modularno zasnovo, ki se jo lahko enostavno postavi ob industrijskih conah in velikih porabnikih elektrike.

Tonin je v svojih nastopih večkrat izpostavil, da mora EU aktivneje vlagati v razvoj teh tehnologij in okrepiti evropsko industrijsko bazo. Na dogodku o Malih modularnih reaktorjih, ki ga je oktobra letos organiziral v Evropskem parlamentu, je povedal: »Evropske države imajo znanje, tradicijo in industrijo. Zdaj je čas, da to povežemo in postanemo vodilni tudi v novi generaciji jedrske tehnologije.«

SMR-ji so posebej zanimivi za države z manjšimi omrežji ali omejenimi prostorskimi možnostmi – med njimi tudi Slovenijo. »SMR niso tehnologija prihodnosti – so tehnologija sedanjosti. Zdaj je čas za ukrepanje,« je jasen Tonin, ki je poudaril še: »Evropa rada govori o strateški avtonomiji. Pokažimo to v praksi. SMR so priložnost, da združimo inovacije, varnost in konkurenčnost. Če ne bomo vodili mi, bodo drugi.«

Evropski poslanci na največjem svetovnem sejmu jedrske industrije v Parizu
Matej Tonin se je kot član delegacije parlamenta v začetku novembra 2025 odpravil tudi na World Nuclear Exhibition (WNE) v Parizu, največji svetovni sejem posvečen jedrski industriji, ki je letos znova pritegnil izjemno zanimanje strokovne in politične javnosti.

»World Nuclear Exhibition v Parizu to leto je dokazal, da smo globoko v jedrski renesansi. Impresivna velikost sejmišča, število sodelujočih podjetij, prisotnost evropskih institucij – vse to nesporno kaže, da se na področju jedrske energije dogaja opazen premik. Vse več držav se zaveda, da jedrska energija bo in mora igrati ključno vlogo pri dekarbonizaciji in doseganju podnebnih ciljev,« je dejal Tonin.

Evropskega poslanca Mateja Tonina je posebej razveselila tudi prisotnost slovenskih podjetij, ki s svojimi inovacijami dokazujejo, da ima Slovenija pomembno mesto v evropskem jedrskem prostoru: »Med jedrskimi velikani, ki razstavljajo na sejmišču, so prisotna tudi inovativna slovenska podjetja. To je dokaz, da imamo znanje, potencial in podjetja, ki lahko enakovredno sodelujejo v razvoju sodobne in varne jedrske tehnologije,« je poudaril.

V Evropskem parlamentu o prihodnosti fuzijske energije: Evropa mora misliti drzno
Evropski poslanec Matej Tonin, je nedavno v Evropskem parlamentu v Bruslju gostil tudi dogodek o Fuzijski energiji, ki enako kot jedrska fisija, predstavlja eno največjih priložnosti za prihodnost Evrope: »Fuzija ni le energetski projekt, temveč priložnost, da Evropa znova pokaže svojo sposobnost voditi s pogumom in inovacijami. Gre za tehnologijo, ki lahko zagotovi čisto, varno in skoraj neomejeno energijo ter hkrati okrepi našo konkurenčnost in strateško avtonomijo, brez radioaktivnega sevanja.«

Ob tem je Tonin izpostavil, da se svet hitro premika od raziskav k trgu, številne države pa že sprejemajo nacionalne strategije, zagotavljajo regulativno jasnost in usmerjajo sredstva v razvoj fuzijskih projektov. Fuzija je namreč združitev dveh lažjih atomov, pri čemer nastane večji atom, medtem ko je cepitev (fisija) razcep enega atoma na dva. V bistvu gre za nasprotujoča si procesa, ki sta oba del jedrskih tehnologij.

»Evropa ima znanje, raziskovalne centre in talent. Zdaj potrebuje še ambicijo. Evropska strategija za fuzijo mora postati industrijska strategija, ki bo premostila razkorak med znanostjo in industrijo ter Evropi zagotovila vodilno vlogo na tem področju,« je poudaril Tonin. ki izpostavlja, da poleg tradicionalne jedrske potrebujemo vse tehnologije. »Fuzija je lahko evropski ‘moonshot’ projekt — strateški cilj, ki poveže znanost, industrijo in politiko v skupno vizijo: čista energija, tehnološko voditeljstvo in blaginja za prihodnje generacije,« je še poudaril.

Poslovni model za jedrsko energijo
V začetku decembra je v Bruslju potekal tudi strokovni dogodek »The Business Case for Nuclear« na katerem je Matej Tonin izpostavil: »investicije v jedrsko energijo niso strošek, temveč priložnost za evropsko industrijo, tehnološki razvoj in visokokakovostna delovna mesta«.

»Evropski energetski sistem mora biti realističen. Obnovljivi viri so pomembni, vendar brez jedrske energije nimamo zagotovljene stabilnosti. Cilj ni ideologija, temveč zanesljiva in čista energija za vse Evropejce.«

Prihodnost energetike bo svetla le, če bomo znali združiti inovacije, varnost, ambicije in pogum. Evropa potrebuje jedrsko energijo.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.