TEDEN NSi: SLOVENIJE NE DAMO

DELI:
24. 10. 2025, NSi

Nova Slovenija je bila v minulem tednu v središču pozornosti s pozivi k celoviti politiki vključevanja priseljencev v družbo z veliko skrbjo za slovensko identiteto. Vabilo na roditeljski sestanek, ki je bilo napisano ne le v slovenščini, ampak tudi v albanščini, je pokazalo na spodletelo vladno politiko na tem področju. Pri tem pomembnem vprašanju so šole ostale same, pa vendar je ravno šolski sistem ključen za vključevanje otrok priseljencev in njihovih staršev v družbo. Spomnimo, da je v mandatu vlade Roberta Goloba njegova koalicija znižala zahtevano znanje slovenščine za tujce na preživetveno raven. S takimi ukrepi namesto spodbujanja k učenju jezika in vključevanja dosegamo večjo pasivnost. Prav tako je koalicija zavrnila zakonski predlog NSi o pripravljalnicah v osnovnih šolah, ki bi zagotovile zadostno raven znanja jezika za učinkovito vključevanje priseljenskih otrok in njihovih staršev v šolski proces in družbo. Iz vseh teh potez vladajočih je razviden mačehovski odnos do lastnega naroda, ki pomeni naše prilagajanje priseljencem namesto obratno. Brez jezika ni naroda, je ob tem med drugim opozoril poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je o tej temi spregovoril tudi kot gost oddaje 24 ur zvečer. V zvezi s problematiko je poslanec na vlado naslovil poslansko vprašanje in pobudo, NSi pa je zahtevala nujno sejo pristojnih odborov za izobraževanje in notranje zadeve.

O vključevanju tujcev v šolo in družbo je v podkastu NSi V središču govorila tudi poslanka Iva Dimic. Vabljeni k ogledu!

V podkastu boste lahko slišali tudi o problematiki prevelikega števila rjavih medvedov, ki vodi v čedalje pogostejša srečanja teh zveri z ljudmi. Medvede srečujejo sprehajalci v gozdu, živali prihajajo na dvorišča, brskajo po smeteh. Tudi v zvezi s tem NSi zahteva nujno sejo pristojnih odborov za okolje in kmetijstvo. Problematika je tako pereča, da je nujen odstrel, ki pa ga preprečujejo aktivisti. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je ob tem pozvala k večjemu upoštevanju strokovnih mnenj. Zavzela se je za varnost ljudi in se vprašala, čigava bo odgovornost, če se bo zgodilo najhujše. NSi poziva k celoviti in učinkoviti politiki upravljanja z zvermi, je poudarila Čadonič Špelič tudi kot gostja oddaje 24 ur zvečer.


Začela se je referendumska kampanja pred odločanjem o zakonu o pomoči pri končanju življenja. Vanjo se bo vključila tudi NSi in se zavzela za razveljavitev zakona.


V javnosti je odmeval tudi nastop poslanca Aleksandra Reberška na plenarni seji, na kateri je brez dlake na jeziku spregovoril o stranpoteh Golobove vlade. Premierja Roberta Goloba je v okviru poslanskih vprašanj soočil z resnimi vprašanji o ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, računu v Romuniji in spornih potezah pri varnostni službi, a odgovorov ni dobil. Se je pa v dvorani opazilo veliko nelagodje vlade in koalicije, ko je poslanec konkretno nanizal nerazumne vladne poteze.

Poslanci NSi Jožef Horvat, Aleksander Reberšek in Franc Medic so medtem zastavili poslanska vprašanja ministrom. Horvat je spraševal v zvezi z neizkoriščenimi evropskimi sredstvi za izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri ter z zavlačevanjem izgradnje vzhodne obvoznice Murska Sobota. Medica je zanimala obravnava onkoloških bolnikov. Reberšek pa je imel vprašanji glede izgradnje suhega zadrževalnika Merinščica ter glede infrastrukturnih projektov v Spodnji Savinjski dolini.


Na seji komisije za nadzor javnih financ so poslanci razpravljali o varnostni službi predsednika vlade, ki si jo je očitno priredil po svoji meri in mimo ustaljenih pravil. Odmevala pa je zlasti izjava poslanca koalicije Aleša Rezarja, ki nas je resnično šokiral z izjavo o tem, da bi si koalicijski poslanci zaradi svojega dela prislužili 30 % višje plače. Poslanec Reberšek je na to odgovoril, da bi bilo glede na neuresničene obljube in slabe dosežke smiselno koalicijskim poslancem plače za 30 % znižati. Poslanka Čadonič Špelič pa je ob Rezarjevi izjavi odvrnila: »Bi morali poslanci opozicije, ki poslušamo toliko nevednosti, toliko arogantnosti, pravzaprav zaprositi za beneficiran staž.«


Na plenarni seji so poslanci NSi med drugim razpravljali tudi o skladu za redke bolezni, sodniških zakonih ter o zakonu o psihoterapiji. Pri sodniških zakonih je poslanec Franc Medic sejo odbora za pravosodje primerjal z maratonskim rekordom, saj se je seja zaradi velikega števila amandmajev zavlekla pozno v noč. Opozoril je, da je to sporno predvsem zato, ker gre za zelo resne posege, ki zahtevajo strokovnost in dialog, spreminja pa se jih s polnočnimi dopolnili.


Včasih je za premike dovolj že, da je interpelacija samo vložena, smo ugotavljali v NSi še pred obravnavo interpelacije proti Simonu Maljevcu v Državnem zboru. Odkar smo jo vložili, so namreč vladajoči na področju dolgotrajne oskrbe vendarle začeli migati. Izvedeni so bili posveti z vsemi vpletenimi. Izdane so prve odločbe za dolgotrajno oskrbo na domu. Z interventnim zakonom naj bi bile avtomatsko izdane odločbe za dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše. Žal smo še vedno samo pri birokraciji. Prizadevali pa si bomo, da do premikov pride tudi v praksi! Da ne bomo še vedno samo na zalogo plačevali storitev, ki jih ni. Pri stanovanjih se žal ni premaknilo še nič, še vedno ni zgrajeno niti eno. Opozarjamo na zgrešeno stanovanjsko politiko, ki ne bi smela temeljiti na najemnih državnih stanovanjih, ampak bi se morala bolj usmeriti v zagotavljanje pogojev, da lahko državljani pridejo do lastniškega stanovanja ali hiše.

S terena prihajajo spodbudne novice. Čutiti je veliko vnemo in zagon. Tako je bil denimo ustanovljen nov občinski odbor Hrpelje-Kozina. Predsednica je postala Maja Leich. Novega vodjo pa je dobil odbor v Zrečah, predsednik je postal Dušan Korošec. Člane NSi v Kranju je medtem obiskal predsednik Jernej Vrtovec, v soboto se bo mudil v Velenju.


V Ljubljani pa se je sestal Klub KD, ki združuje nekdanje funkcionarje krščanske demokracije. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Vrtovec. Odslej bo klub vodil Nace Polajnar. Na srečanju je bilo dobro in pozitivno vzdušje. In zaključki? Gremo v akcijo, da pridemo do desnosredinske koalicije in dosežemo spremembe.


Evropski poslanec Matej Tonin je v Evropskem parlamentu opozoril na slabšanje vladavine prava v Sloveniji: »Slovenija je bila zvezda Evropske unije, danes postaja evropski bolnik. Ugrabljena policija, preganjanje politične opozicije, napadi na neodvisne institucije … Stvari v Sloveniji se premikajo v napačno smer.« Za razliko od Slovenije pa pravo smer ubira Evropska unija.

Vabljeni k branju njegovega komentarja Slovenski glas iz Evropske unije, kjer podrobneje predstavi, na kateri točki so spremembe in zakaj.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.