VEČ DRŽAVE NI VEDNO VEČ SKUPNEGA DOBREGA

Nedavno sem na POP TV spremljal prispevek o naraščanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Na prvi pogled nič novega, številke, grafi, odzivi. V Sloveniji radi govorimo o številu zaposlenih, o rasti plač in o javnih izdatkih, redko pa se vprašamo, kaj ti ljudje dejansko počnejo in komu služijo.

Je to rast v korist državljanov ali rast aparata samega?

Po podatkih Ministrstva za javno upravo ima Slovenija danes več kot 188 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, kar je skoraj 16 tisoč več kot leta 2018. Največji porast beležimo v zdravstvu in socialnem varstvu, kar je dobro, saj starajoča se družba potrebuje več zdravstvenih delavcev, več negovalcev in več strokovnega osebja. Enako velja za šolstvo, kjer se povečuje število učiteljev, svetovalcev in pomočnikov, kar je nujno, če želimo kakovosten izobraževalni okvir.

Toda, roko na srce, rast se ne dogaja le tam, kjer je človek v središču. Dogaja se tudi tam, kjer se množi papir, pravilniki in oddelki, a ljudje tega ne občutijo. Postopki niso krajši, odločbe ne prihajajo prej, zadovoljstva pa ni več.

Raste aparat, ne pa storitev in rezultat.

Na lokalni ravni se odgovornost meri v dejanjih, na državni pa v zapisnikih in obljubah. Pogosto slišimo, da je “projekt v teku”, a na terenu se ne zgodi nič. Medtem ko ljudje čakajo, se državni mehanizem vrti sam okoli sebe.

Primer občin Upravne enote Lenart
Ko slišim razprave o tem, da bi morali ukiniti male občine, se vedno spomnim našega domačega okolja, občin Upravne enote Lenart. Danes jo sestavlja šest občin: Lenart, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Benedikt, Sveta Ana, Cerkvenjak in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Vse so bile nekoč del ene velike občine Lenart.

Ko so se med letoma 1998 in 2006 postopoma osamosvojile, je marsikdo dvomil, ali bodo te majhne občine preživele. Danes se vidi, da v večini teh občin lokalnost deluje. Da je mogoče občino voditi kot podjetje, a z dušo. Da se da graditi brez megalomanije in voditi brez arogance.

Seveda uspeh ni samoumeven. Vse je odvisno od spretnosti, odgovornosti in predanosti županov. Tam, kjer so župani menedžerji, vizionarji in povezovalci, so se občine razvile, odprle in postale uspešne zgodbe. Tam, kjer pa prevladajo politični refleksi, osebni interesi ali pomanjkanje poguma, razvoj obstane. Državni ustroj sam po sebi ne zagotavlja uspeha, zagotavlja pa priložnost, da se uspeh zgodi.

V večini občin Upravne enote Lenart se je ta priložnost izkoristila. Danes tam stojijo novi vrtci, prenovljene šole, športne dvorane, komunalna infrastruktura in kulturna središča. Ljudje vedo, kdo odloča o njihovih projektih, koga lahko vprašajo in komu lahko zaupajo. To je bližina, ki jo velike strukture izgubijo.

Statistika Ministrstva za javno upravo kaže, da so manjše občine med uspešnejšimi pri črpanju evropskih sredstev na prebivalca. Projekti so hitrejši, preglednejši in cenejši, ker so odločevalske poti krajše in ker je odgovornost osebna. Župan ni anonimna figura, ampak sosed, učitelj, gasilec, človek z imenom in obrazom.

Zato bi danes, ko se znova pojavljajo ideje o združevanju občin, morali vprašati ljudi, ki so to že izkusili. Občane Trojice, Benedikta, Svete Ane, Cerkvenjaka in Svetega Jurija. Ali danes živite bolje? Ali ste bolj slišani, bolj povezani, bolj ponosni? Ali bi se res vrnili v čas, ko so se o vaših cestah, šolah in prireditvah odločali nekje daleč, v pisarnah, kjer vaše kraje poznajo le s satelitskega posnetka?

Prepričan sem, da bi bil odgovor jasen.

Država po meri človeka, ne uradnega aparata
Več države ni vedno več skupnega dobrega. Več zdravnikov, več učiteljev, več policistov in gasilcev, da. Več referatov, več oddelkov in več pravilnikov, ne.

Če bomo moč države merili po številu zaposlenih, bomo ostali ujetniki uradniške logike. Če pa jo bomo merili po rezultatih, po času odziva, po dostopnosti in kakovosti storitev, bomo postali država prihodnosti.

Zato bi morala vsako novo zaposlitev v javnem sektorju spremljati tri preprosta vprašanja:
Ali ta oseba neposredno izboljša storitev za človeka?
Ali zmanjšuje zapletenost uprave ali jo povečuje?
Ali bi enak učinek lahko dosegli z boljšo organizacijo ali digitalizacijo?
Če je odgovor negativen, potem to ni razvoj, ampak podaljševanje birokratskega okvira.

Država, ki pozabi nase in se spomni ljudi
Ko pogledam občine, vidim, da uprava lahko deluje, če ima dušo. Vidim, da se občina lahko vodi kot podjetje, ki ustvarja dodano vrednost, vendar ne pozabi na solidarnost. Vidim, da se največje zgodbe rodijo iz majhnih idej in da ljudje verjamejo v skupnost, kadar ta deluje zanje.

Država se mora tega naučiti. Ne potrebujemo več zakonov, ki ne zaživijo. Potrebujemo več poguma, da odpravimo tisto, kar ne deluje. Potrebujemo več odgovornosti, da se napake priznajo in popravijo. In predvsem potrebujemo več spoštovanja do tistih, ki državo nosijo na ramenih, učiteljev, zdravstvenih delavcev, policistov, gasilcev, vojakov in lokalnih uradnikov, ki niso del problema, temveč del rešitve.

Bodočnost odgovorne države
V prihodnjih letih bo Slovenija stala pred pomembnimi odločitvami. Kako bomo digitalizirali upravo, kako bomo financirali zdravstvo, kako bomo preoblikovali javni mehanizem. Toda za vsemi temi vprašanji se skriva eno globlje, kaj sploh želimo od države.

Želimo strukturo, ki skrbi sama zase, ali skupnost, ki skrbi za človeka?
Želimo hierarhijo, ki predpisuje, ali sodelovanje, ki navdihuje?
Želimo še več nadzora, ali končno več zaupanja?

Če želimo slednje, potem moramo verjeti v moč lokalnega, v moč občin in v moč bližine.

Kajti prav tam, v občinah, se Slovenija vsak dan znova gradi. Na šolskih dvoriščih, v gasilskih domovih, na kulturnih prireditvah in v občinskih sejnih sobah. Tam, kjer ni kamer, ni protokola in ni PR-ja. Tam, kjer se delo meri z rezultatom in beseda z dejanjem.

Zato naj se državni aparat reformira, občine pa naj živijo in rastejo.
Naj se država vrne k svojemu bistvu, k človeku.
Kajti moč države se ne meri po številu žigov, temveč po številu ljudi, ki verjamejo, da njihova prihodnost ni odvisna od ustroja, ampak od skupnosti.

David Klobasa, državni svetnik in župan

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.