NORMIRANCI, POZOR!

Nova Slovenija je v Državni zbor znova vložila zakon o dohodnini, s katerimi bi sistem normiranih espejev prilagodili dejanskim potrebam uporabnikov in makroekonomskim razmeram (dodatne in višje dajatve, gospodarski kazalniki). Zakon vlagamo že tretjič v tem mandatu, a tokrat s pomembno spremembo, ki je zdravorazumska alternativa neugodnim vladnim izhodiščem, s katerimi želi spremeniti svoje nepremišljene posege v sistem ob koncu lanskega leta. Pri predlogu NSi je drugače določena stopnja priznanih normiranih odhodkov, kot jih predvidevajo vladna izhodišča.

Zakaj je predlog NSi boljši?
Tudi predlog NSi tako kot vladni dviguje zgornjo mejo prihodkov, pri katerih je še mogoče poslovati s priznavanjem normiranih odhodkov. Pri predlogu NSi se ta meja prihodkov dviguje na 110.000 evrov za polne normirance, za popoldanske espeje pa na 50.000 evrov.
Še pomembnejša razlika med predlogom NSi in vlade pa je, da NSi predlaga za uporabnike ugodnejše stopnje normiranih odhodkov. Delež priznanih odhodkov je vezan na višino prihodkov, lestvica priznanih odhodkov pa je razdeljena v tri sklope.

Kaj bo drugače, če bo sprejet predlog NSi?
Tako, kot je veljalo pred spremembami obstoječe vlade, se ponovno določi enotno mejo za izstop iz sistema normiranih odhodkov pri višini povprečja 150.000 evrov prihodkov zadnjih dveh let. Črta se ureditev, po kateri je bila ta omejitev 60.000 za t. i. polne normirance in 30.000 evrov za t. i. popoldanske normirance. Črta se tudi omejitev v višini 45.000 evrov prihodkov za zavezance, ki v enem izmed dveh zaporednih predhodnih let izpolnjujejo pogoj vključenosti v zavarovanje, v enem pa ne.

Po trenutno veljavnem zakonu o dohodnini se pri polnih normirancih odhodki upoštevajo zgolj do 60.000 evrov prihodkov v višini 80 %. NSi predlaga, da se normirani odhodki upoštevajo:
– do 70.000 € prihodkov v višini 80 %,
– od 70.000 € do 110.000 € v višini 40 %,
– nad 110.000 € v višini 0 %.

Za popoldanske normirance se tako, kot je veljalo pred posegi Golobove vlade, ponovno določi enoten odstotek upoštevanja normiranih odhodkov v višini 80 % do 50.000 evrov. Do sedaj je bilo mogoče 80 % upoštevati le do 12.500 prihodkov. Od 12.500 do 30.000 pa je bil delež zgolj 40 %. Izstop iz sistema je tako kot po prejšnjem sistemu enotno določen za vse pri 150.000 €.

Spremembe se nanašajo tudi na nosilce kmečkega gospodinjstva.

💪Vztrajamo pri življenjskih rešitvah za normirance.

✔️Da bodo prepoznani potenciali in vzpostavljeni pogoji za razvoj. S čim manj birokracije in razumnimi davki.

ℹ️Ponovno smo vložili zakon o dohodnini, s katerim predlagamo višji izstopni prag iz sistema. Pomembna sprememba… pic.twitter.com/3I3EpYxg12

— NSi (@NovaSlovenija) October 16, 2025

Zakaj so potrebne spremembe sistema normiranih espejev?
Določena bodo ugodnejša pravila za poslovanje v sistemu t. i. normiranih podjetnikov z bolj življenjsko določenimi pragovi za upoštevanje normiranih odhodkov, deleži upoštevanja odhodkov ter mejami za ohranitev možnosti poslovanja v obliki t. i. normiranca.

S spremembami se hkrati omogoči večjemu številu podjetnikov poslovanje v sistemu z poenostavljeno obdavčitvijo in zmanjšanimi administrativnimi obremenitvami ter hkrati upošteva, da se z višanjem prihodkov viša tudi davčna obveznost za postopen prehod v sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Primerjava plačanega davka normirancev in podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, kaže, da ni bilo prave potrebe za dozdajšnje posege Golobove vlade v sistem. Normiranci so leta 2023 ustvarili 2,3 milijarde evrov prihodkov in na to plačali 158 milijonov evrov davkov na dobiček oziroma dohodke iz dejavnosti. Navadni espeji oziroma posamezniki z dejavnostjo so leta 2023 ustvarili 7,3 milijarde evrov prihodkov in plačali 84 milijonov evrov omenjenega davka. Torej: običajni podjetniki imajo 3,2-krat več prihodkov kot normiranci, a so plačali polovico toliko davka kot normiranci. Še ena primerjava: delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normirancev pomeni 6,8 %, delež davka pri navadnih s. p. pa je 1,15 %.

Sistemske rešitve, da bo delo cenjeno
Delavnim in prizadevnim želimo omogočiti pogoje za ustvarjanje in razvoj. Velike potenciale vidimo v malem in srednjem gospodarstvu. Z dobrimi pogoji za poslovanje se bo povečala dodana vrednost, več bodo imeli zaposleni, več bo imela država, bolje bomo živeli – vsi. NSi pripravlja še druge rešitve za doseganje teh ciljev.

Besedilo predloga zakona je dostopno TUKAJ.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.