POPULIZEM KOT NADOMESTILO ZA SISTEM

Slovenija je v zadnjih mesecih postala laboratorij političnega populizma. Ne tistega klasičnega, uličnega, temveč sofisticirane različice, ki jo poganja PR, ne politika. Populizem, ki obljublja bližino ljudem, v resnici pa zgolj zamegljuje dejstvo, da se država vse težje sooča s svojimi temeljnimi nalogami.

Najnovejši primer je podaljšanje veljavnosti vinjet. Vlada pojasnjuje, da s tem blaži negativne posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja. A v resnici gre za simbolno gesto, všečno, a brez vsebine. Ceste ne bodo nič boljše, pretočnost se ne bo povečala, stroški vzdrževanja pa ostajajo enaki.

Če bi bila logika dosledna, bi ukrep razširili tudi na druga področja. V zdravstvu, denimo, so čakalne dobe tako dolge, da bi jih lahko razglasili za zmanjšano pretočnost zdravstvenega sistema. Bi vlada tudi tam blažila posledice in nam zato podaljšala veljavnost zdravstvenih kartic za štiri mesece brez obiska zdravnika?

Blaženje posledic namesto reševanja vzrokov
Podobno stanje najdemo tudi v šolstvu, kjer je kakovost pouka vse bolj odvisna od osebne predanosti učiteljev in vse manj od sistema. V gospodarstvu podjetja vsak mesec poslušajo o poenostavitvi postopkov, a se z birokratskimi ovirami spopadajo enako kot pred desetletjem. In ko se ljudje naveličajo čakati, jim oblast ponudi nov »interventni ukrep«, nov obliž za staro rano.

Pred kratkim, ob obisku Pomurja z Državnim svetom, mi je podjetnik iz Prekmurja dejal, da ga ne moti višina davkov, ampak njihova nesmiselnost. »Če bi vsaj videl, da država nekaj naredi s tem denarjem,« je rekel, »ampak trenutno samo poslušamo, kako se nekaj blaži. Ljudje pa čakamo.«

In prav to je bistvo težave, ljudje čakamo. Na zdravnika, na odločbo, na reformo, na normalnost. Medtem pa vlada vsako leto prinaša novo serijo interventnih odločitev, ki kratkoročno pomirjajo javnost, dolgoročno pa utrjujejo neučinkovitost.

Čas je za konec iluzij
Populizem vedno pride z nasmehom, toda plačamo ga mi, z zaupanjem, z denarjem in z izgubljenim časom. Država, ki bi morala biti servis državljanov, vse pogosteje deluje kot aparat za samoohranjanje vtisa.

Zato bi bil morda čas, da prenehamo podaljševati veljavnost iluzij. Slovenija ne potrebuje več všečnih ukrepov, ampak učinkovite mehanizme. Ne več blaženja posledic, ampak odpravo vzrokov.

Ker resnična pretočnost države se ne meri v vinjetah, temveč v zaupanju ljudi, da njihov sistem deluje.

David Klobasa, državni svetnik in župan

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.