EU NAJ OTROKE ZAŠČITI PRED PASTMI SPLETA

Evropski parlament je gostil razpravo o zaščiti otrok pred spletnimi nevarnostmi, s posebnim poudarkom na vse večji izpostavljenosti mladoletnikov spletnim pornografskim vsebinam. Okroglo mizo je organiziral evropski poslanec Matej Tonin, ki je k razpravi povabil strokovnjake s področja medicine, izobraževanja, prava in digitalne regulacije.

V uvodnem nagovoru je Tonin poudaril resnost problematike: »To ni obrobno vprašanje, temveč pereča realnost za milijone družin po vsej Evropi.« Opozoril je na globoke psihološke, izobraževalne in socialne posledice zgodnje izpostavljenosti pornografiji ter dodal, da je zaščita otrok politična dolžnost, ki presega strankarske razlike. »Naša odgovornost je jasna: poslušati, se učiti in ukrepati. Zaščita otrok ni izbira – je dolžnost,« je poudaril.

Na konferenci so nastopili ugledni govorci, ki so osvetlili različne vidike problematike. Otroška in mladostniška psihiatrinja dr. Mar Álvarez Segura je opisala škodljive vplive pretirane uporabe pornografije na možgane mladih. Opozorila je, da pornografija pogosto prikazuje spolnost brez čustev in soglasja, kar zmanjšuje empatijo in moralno presojo ter povečuje tveganje za nasilno in kompulzivno vedenje. Izpostavila je tudi nevrološke posledice, kot so zmanjšana občutljivost na dopamin, manjše življenjsko zadovoljstvo in slabši učni uspeh, pri čemer otroci in mladostniki nimajo orodij za kritično presojo takšnih vsebin.

Predstavnica češke iniciative NePornu Táňa Reháková je predstavila podatke, da se otroci prvič srečajo s pornografijo že pri 11 letih, 20 % pa celo pred desetim letom starosti. Opozorila je na psihološke in odnosne posledice, kot so tesnoba, depresija, osamljenost in celo spolne motnje, povezane s pornografijo. Kot ključno rešitev je izpostavila kombinacijo preventive, podpore staršem, zakonodajnih ukrepov in odprtega pogovora.

Francoska svetovalka Anne-Sixtine Perardel je predstavila skrb vzbujajoče podatke iz Francije, kjer skoraj 40 % otrok mesečno dostopa do pornografije, povprečna prva izpostavljenost pa se zgodi že pri 8–9 letih. Zavzela se je za močnejše družinske in vzgojne politike, ki bi otroke vzgajale v čustveno stabilne osebe, neodvisne od pornografije. »Pornografijo je treba obravnavati kot javnozdravstveni problem in jo jasno obsoditi kot družbeno zlo,« je dejala.

Pravne vidike je predstavila Priscille Kulczyk iz Evropskega centra za pravo in pravičnost, ki je izpostavila pomen zanesljivih orodij za preverjanje starosti in spremembe zakonodaje. Opozorila je, da so posledice izpostavljenosti otrok zlorabljajoči vsebini primerljive z izkušnjo zlorabe. Ob tem je poudarila, da pornografska industrija ni nedotakljiva in mora odgovarjati za svoja dejanja.

Matthieu Bruynseels, direktor za zagovorništvo pri FAFCE, je predstavil možnosti, ki jih prinaša Akt o digitalnih storitvah (DSA). Poudaril je, da členi 28 in 38 omogočajo strožji nadzor platform prek preverjanja starosti, preglednosti do uporabnikov ter omejevanja profiliranja in oglaševanja. »Imamo orodja, da zagotovimo, da pornografske platforme ne bodo imele zadnje besede – ta pripada staršem,« je dejal.

Konferenco, ki sta jo moderirala Maria Waszkiewicz, FAFCE ter Benjamin Tomažič, Inštitut Integrup, se je zaključila s skupno zavezo h konkretnim ukrepom, ki združujejo znanstvena spoznanja, pravno strogo regulacijo in družbeno odgovornost. Poslanec Tonin je izrazil upanje, da bo razprava spodbudila večjo angažiranost družbe, ter poudaril, da je zaščita otrok hkrati poklicna dolžnost in osebna obveza.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.