ZDRAVSTVO MED ILUZIJO IN REALNOSTJO

DELI:
12. 9. 2025, NSi

Komentar Davida Klobase, državnega svetnika in župana

Včeraj smo se župani okoliških občin prvič, odkar sem leta 2018 prevzel mandat, sestali z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Predstavili so nam ključne tekoče investicije, med njimi tudi gradnjo nove onkologije. Občutek je bil dober, projekt se premika naprej, zavedamo pa se, da zidovi in aparature sami po sebi ne rešijo težav ljudi. Najpomembnejše vprašanje ostaja: kako zagotoviti dostopno in kakovostno zdravstveno varstvo vsakemu posamezniku ne glede na to, ali živi v mestu ali na podeželju?

Družinski zdravniki, napoved, ki je postala realnost
Že pred letom 2020 sem v svojih objavah opozarjal, da bo Slovenija do leta 2025 trčila ob resno težavo pomanjkanja družinskih zdravnikov. Statistika je bila jasna, generacija, ki odhaja v pokoj, je številčnejša od generacije, ki prihaja. Dodali so se birokratski postopki, podcenjevanje primarnega nivoja in prepočasno prilagajanje sistema. Danes se s posledicami soočamo v vsakodnevnem življenju naših ljudi.

To ni več napoved, ampak realnost.

Zato sem še posebej ponosen, da smo v naši občini pravočasno vztrajali pri vzpostavitvi družinske ambulante. Ni bilo enostavno, naleteli smo na marsikatero oviro, dvom in odpore. A uspeli smo. Danes ta ambulanta neposredno rešuje zdravstveno varstvo naših občank in občanov. To je dokaz, da je mogoče, kadar imaš vizijo, kadar vztrajaš in kadar verjameš, da je dobrobit skupnosti večja od kratkoročnih interesov.

Lekarne in trgovske verige, dvojna merila
Toda zdravstvena zgodba tu ne more in ne sme obstati. Dolgoročno bo treba imeti pogum spremeniti tudi zakon o lekarniški dejavnosti. Trenutno ta pogosto neupravičeno omejuje in celo diskreditira zasebne lekarne, ki bi bile pripravljene vlagati v podeželje in ljudem približati osnovne storitve. Namesto da bi jih podpirali, jim sistem postavlja ovire. Medtem pa javne lekarne pogosto iščejo razloge, zakaj bi se širitvi na teren izognile.

Če res želimo pravičnost, bodimo iskreni, zakaj strogo reguliramo lekarne, medtem ko trgovske verige rastejo brez omejitev, Hoferji, Lidli, Eurospini? Kapitalizem in potrošnja nimata meja, zato supermarketi uspevajo na vsakem vogalu. Ko pa govorimo o zdravstvu in lekarniški mreži, nenadoma najdemo na stotine razlogov, zakaj nekaj “ne gre”. To je paradoks, ki ga moramo kot družba preseči.

Politično kadrovanje in precenjene gradnje

Še večji problem pa je politično kadrovanje v zdravstvenih domovih. Ti so temelj primarnega zdravstvenega varstva, a prepogosto postanejo tarča političnih interesov in dogovorov. Namesto da bi na čelo postavljali najboljše strokovnjake, izkušene organizatorje in ljudi z vizijo, tja prihajajo kadri po političnih ključih. Posledice občutijo zaposleni, še bolj pa pacienti, ki se vsak dan soočajo s čakalnimi dobami in pomanjkanjem osnovne dostopnosti.

Drugi problem, ki ga ne smemo spregledati, pa so smešno precenjene cene kvadratnega metra pri gradnjah zdravstvenih domov. Če bi za te naložbe veljali enaki standardi stroškovne učinkovitosti in transparentnosti, kot jih morajo upoštevati občine pri svojih projektih, bi z istim denarjem zgradili dvakrat več. Ta resnica je neprijetna, a neizogibna.

Izziv države
Moje razmišljanje ostaja enako, kot je bilo že v prvih letih mojega mandata, zdravstvo je preveč pomembno, da bi ga prepustili birokratskim igram, parcialnim interesom in dnevni politiki. Zato so tovrstni sestanki med lokalnimi skupnostmi in zdravstvenimi ustanovami nujni. Potrebujemo več dialoga, več povezovanja in manj izgovorov.

Gradnja novih stavb je pomembna. Toda še pomembnejša je gradnja zaupanja, gradnja jasne strategije in gradnja sistema, ki bo deloval za vse, bolnike, zdravstveno osebje in za lokalne skupnosti. Če smo kot družba sposobni postavljati trgovske centre na vsakem križišču, potem bi morali biti sposobni zagotoviti tudi dostop do zdravnika in lekarne na vsakem podeželskem trgu.

To pa ni izziv samo zdravstvenih domov, bolnišnic ali ene občine. To je izziv države. In od vseh nas je odvisno, ali ga bomo imeli pogum sprejeti.