GREJO SE LOV NA ČAROVNICE

Zakaj se je po vaši oceni stranka pol leta pred volitvami znašli v situaciji, ko predčasna menjava na čelu stranke pravzaprav ni bila možnost, ampak nujna?
S to oceno se ne morem strinjati. Po dobrem letu je dozorelo spoznanje, da en sam človek težko hkrati opravlja dve tako odgovorni funkciji – predsednika stranke in evropskega poslanca. V politično tako zahtevnih časih stranka potrebuje predsednika, predsednico, ki bo polno osredotočen, osredotočena na delovanje stranke. To je Mateju Toninu kot predsedniku NSi do nedavnega dobro uspevalo, kar kažejo tudi dosežki stranke. Zdaj pa izvrstno opravlja funkcijo evropskega poslanca.

Matej Tonin, predsednik v odhajanju, je po svetu stranke, kjer je bila sprejeta odločitev o volilnem kongresu septembra povedal sicer nekoliko drugačno razlago, in sicer da se poslavlja, ker se je spremenilo strankino videnje glede vstopa v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.
Kar je povedal, je verjetno tudi eden od razlogov. Vseeno pa menim, da je ključno to, kar sem že omenil, in da je do tega spoznanja prišel tudi sam ter zato predlagal volilni kongres. Zagotovo pa je njegova odločitev posledica več okoliščin in razlogov.

Kdaj pa je sprejel to odločitev?
Mislim, da je ta odločitev dozorela nekaj tednov pred sejo sveta stranke.

V kakšni meri pa je bila ta debata o vstopu v Janševo koalicijo prisotna na sami seji sveta stranke?
Predsednik je sam odprl razpravo o tej temi. Oglasil se je velik del sveta stranke in na koncu se je oblikovalo večinsko mnenje, da naj bo stranka odprta za sodelovanje in naj več pozornosti posveti sebi in lastni viziji, ne pa se ukvarja drugimi.

Strategijo, da se stranka na začetku mandata zbliža s Svobodo in oddalji od SDS, se pripisuje vam. Posledično pa je mogoče razumeti, da je to eden od razlogov – drugi pa je vaša operativnost –, zakaj med vrsticami Janša nenehno sporoča, da si želi vaše menjave.
Naj jasno povem, da s Svobodo ni bilo nikoli nobenih dogovorov. Mislim, da smo se dvakrat srečali na njihovo željo, a dlje od vljudnostnega sestanka nismo prišli.

So bili ti sestanki potem predvsem poskus pozicioniranja Svobode in discipliniranja koalicijskih partneric, SD in Levice, češ da alternativa obstaja?
Lahko bi se tako reklo. Tega Svoboda pravzaprav niti ni skrivala.

Kako pa si razlagate navedbe Janše, da vi pravzaprav vseskozi vodite stranko?
Temu ne pripisujem nobene pozornosti.

Ste glavni tajnik z najdaljšim, sedemnajstletnim, stažem, zato so želje po vaši menjavi od zunaj lahko razumljene tudi kot poklon vaši operativnosti in zvezam, ki ste si jih v teh letih nabrali.
Če je to zato, ker sem stranki predan in ji že toliko let posvečam ves svoj čas, z veseljem sprejmem ta poklon.

Boste tudi po septembrskem kongresu še naprej glavni tajnik?
To je odvisno od novega predsednika ali predsednice, saj glavnega tajnika imenuje svet stranke na predlog predsednika.

Ste tudi podžupan Občine Škofljica. Bi vas lahko v prihodnje zamikala funkcija župana, če vas ne nobena druga na nacionalni politični ravni?
Ne, ne. Moram pa poudariti, da rad opravljam funkcijo podžupana. Delo na občinski ravni me zelo veseli, ker se lahko hitreje kaj konkretnega naredi za ljudi. To je gotovo tudi posledica učinkovite in uigrane vodstvene ekipe, ki jo tvorimo z županom Primožem Cimermanom in podžupanoma. Ponosen sem, ko vidim, da se zadeve v občini Škofljica spreminjajo na bolje.

V stranki pa torej še približno tri tedne zbirate kandidature za najvišje funkcije, ki se volijo na kongresu. Svojo kandidaturo za predsednika je doslej napovedal Jernej Vrtovec, dosedanji podpredsednik, pričakujete, da bo imel protikandidata?
Kandidacijski postopki so odprti in do danes vemo za dve kandidaturi. Ob znani kandidaturi Jerneja Vrtovca naj bi kandidiral tudi nekdanji novogoriški podžupan Anton Harej. Ima pa v tem trenutku Jernej Vrtovec kot kandidat podporo celotne poslanske skupine. Poleg tega ga podpira Mlada Slovenija, Gospodarski klub NSi, nenazadnje pa je odobravanje kandidature prisotno tudi na terenu. Občinski in regijski odbori čutijo njegov zanos, njegovo vizijo pa prepoznavajo kot pravo usmeritev stranke.

Glede na to se zdi, da bo torej na čelu prav on. Kakšne programske spremembe je po vaši oceni mogoče pričakovati z njegovim prihodom? Slišati je, da je že bolj kot ne pripravil programska izhodišča, nekatere je že tudi delil javno.
Vsak predsednik prinese malce drugačne poudarke. Glede na to, kar je Jernej Vrtovec že javno povedal, pa je eden od fokusov malo in srednje podjetništvo. Lahko se pohvalimo z najboljšim gospodarskim programom, ki pa nikakor ne cilja le na najvišje sloje gospodarstva, ampak je namenjen tudi ali pa predvsem manjšim podjetnikom, obrtnikom, samozaposlenim. Nanje se je vlada Roberta Goloba spravila s pretiranim davčnim privijanjem. Med drugim pa je posegla tudi v utečen sistem, v razumno in prej dobro delujočo ureditev normirancev. To je nesprejemljivo in krivično do teh ljudi, ki so najbolj produktiven del gospodarstva. Jernej Vrtovec ima namen temu dati še večji poudarek. Vsem, ki živijo od lastnega truda, idej in zagnanosti želi sporočiti, da imajo v NSi zagovornika. Sem sodi tudi nadaljnje prizadevanje za upokojence, ki bi radi še naprej delali, da se jim ob plači omogoči prejemanje polne pokojnine. Vem, da bi se Jernej rad posvetil tudi mladim, jim dal glas in veljavo, tudi z drugačno stanovanjsko politiko, ki bi jim omogočila, da samostojno zaživijo.

Ob kritikah tega področja ste prvaku SD Matjažu Hanu s ponovno vložitvijo predloga zakona o dohodnini v parlamentarno proceduro ponudili možnost, da se spremembe razveljavijo in omejitve za ta status pomaknejo nazaj navzgor. Res pričakujete, da bo sprejet?
Glede na njegove izjave je to edini mogoč razplet.

So to že zametki t. i. tretjega bloka, o katerem sanjate v manjših strankah, ki bi se rade po naslednjih parlamentarnih volitvah odmaknile tako od Svobode kot SDS?
Ne bi rad govoril o blokih ali straneh. Za uresničitev rešitev v dobro Slovenije je najboljša razvojna koalicija.

Več strank ima v fokusu še gospodarske teme. Če je to nekaj, kar boste naslavljali, kako se boste diferencirali od SDS, pa Demokratov in Fokusa, ki imajo podobna sporočila?
To vsekakor ne bodo edine teme, lahko pa ponudimo boljše in bolj domišljene rešitve. Na tem področju imamo tudi kaj pokazati. Naj naštejem samo nekaj akcij iz zadnjih nekaj tednov. Sami ste omenili naš trud za vrnitev prejšnjega sistema normirancev, ki med drugim vključuje birokratske in davčne razbremenitve. Mlada Slovenija je v teh dneh začela zbirati podpise za uveljavitev študentskega espeja, saj bi bilo škoda, da mladi na račun birokratskih ovir zapostavljajo svojo domiselnost in podjetniško žilico.

Bo NSi na volitve odšla sama ali s skupno listo še s katerimi od manjših strank na desnem polu?
O tem je še prezgodaj govoriti. Najprej nas čaka kongres in vnovična postavitev vseh struktur znotraj stranke, potem pa bomo nadaljevali priprave na državnozborske volitve.

Kako daleč ste z njimi?
Precej daleč. Je pa res, da smo ta proces v stranki morda malce upočasnili zaradi kongresa. Takoj po tem pa bomo priprave nadaljevali s polno hitrostjo. Pri tem imam v mislih kandidatno listo, programska izhodišča in morebitne povezave.

Iz novih strank, ki so že nastale oziroma še nastajajo, je slišati, da je bazen posameznikov, ki bi bili pripravljeni kandidirati že povsem izpraznjen – ne glede na pol.
To drži, in to za vse stranke. Problem je, da ob tem, ko se politično izpostaviš, lahko kaj hitro postaneš tarča linča ali revanšizma ne glede na to, ali si kriv ali ne. Ocenjujem, da razmere za delo v politiki že dolgo niso bile tako slabe kot sedaj.

Se to opaža tudi pri številčnosti članstva? Kot tradicionalna stranka ste verjetno tretje največja stranka po številu članov, pa imate glede na preračune iz letnih poročil le okoli dva tisoč tristo ali štiristo članov, ki plačujejo članarino.
Plačana članarina za nas že dolgo ni več ključno merilo. Bistveno bolj je pomembno, da smo z ljudmi v stiku. Stalno pa dobivamo tudi nove podpornike in člane. Je pa res, da se po priključitvi marsikdo ni pripravljen izpostaviti, saj bi to lahko škodovalo njemu osebno ali profesionalno, poslovno. To pa je slabo za demokracijo, saj to pomeni, da se bo kadrovska struktura v politiki le še slabšala.

Je težje dobiti dobre kandidate za poslance zdaj ali v času, ko ste bili zunajparlamentarna stranka?
Zdaj.

Na kakšen način bi bilo to možno obrniti?
Vsekakor z drugačno politično kulturo, ki pa se s pojavljanjem novih strank na žalost ne izboljšuje. Je na nizki ravni. Če pogledamo prejšnje sklice parlamentov, so vladala spoštovanje in določena pravila, danes pa ne vemo več, kaj bo veljalo jutri. Sem tradicionalist in verjamem v to, da politika ni izlet za en mandat, ampak je resna obrt in – kot je dostikrat razlagal Borut Pahor – tudi resno delo. Sedaj pa imamo v politiki predvsem veliko izletnikov.

Zakaj pa velik delež ljudi očitno ne prepozna vsega vašega truda in se iz mandata v mandat obrača k novim obrazom?
Morda je to malce v naši naravi. Slovenci smo očitno nagnjeni k temu, da radi izbiramo oz. kupimo nove stvari,  pa zdaj govorim tudi o čisto vsakodnevnih situacijah. Če sosed kupi nov avto, bi ga imeli  tudi mi. Hrepenimo po novem, čeprav smo morda povsem zadovoljni s tem, kar imamo. Raje vzamemo novo, nato pa smo velikokrat razočarani. Čeprav smo že tolikokrat nasankali, ni rečeno, da smo se iz tega kaj naučili.

🗣️Glavni tajnik NSi @RobertIlc za @Delo: “Če pogledamo prejšnje sklice parlamentov, so vladala spoštovanje in določena pravila, danes pa ne vemo več, kaj bo veljalo jutri. Sem tradicionalist in verjamem v to, da politika ni izlet za en mandat. Sedaj pa imamo v politiki predvsem… https://t.co/J8rzTaiAQW

— NSi (@NovaSlovenija) August 25, 2025

Če se dotaknem še vašega odgovora, da je trenutno za vas najbolj dragocena povratna informacija vašega članstva … Znani ste po tem, da različne informacija preverjate tudi z javnomnenjskimi poizvedbami – te naročate pri različnih agencijah, zakaj pa jih je začel delati še Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka.   
Občasno NSi naroči kakšno javnomnenjsko poizvedbo pri različnih agencijah, nismo pa navezani na nobeno. Inštitut IJEK pa jih zdaj redno mesečno izvaja in tudi javno objavlja. Ne bi rekel, da se to dvoje izključuje.

Zakaj pa ste jih torej začeli delati sami?
Tako imamo najbolj realen pogled v trenutno situacijo, prav kako lahko na ta način preverimo javno mnenje o tistih temah, ki jih druge javnomnenjske raziskave ne vključujejo.

Kot je mogoče razumeti, so v Svobodi prepričani, da ste te ankete začeli delati, da bi zakrili obvodno financiranje stranke prek Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je pod drobnogledom parlamentarne preiskovalne komisije. To vodi njihova poslanka Tamara Vonta.
Večje neumnosti, kot je ta, pa še nisem slišal.

Pričakujete, da bodo zaznali kakšne nepravilnosti?
Stranka je pod rednim nadzorom računskega sodišča. Njeno delovanje je bilo večkrat pregledano in tudi pri reviziji volilnih kampanj revizorji nepravilnosti niso odkrili. NSi torej ravna skladno z zakonom, po katerem stranke ne smejo prejemati sredstev od pravnih oseb, kar Inštitut je. Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka pa je zasebni zavod, ki se financira z donacijami zasebnih pravnih oseb. Ne morem reči nič drugega, kot da se grejo lov na čarovnice.

Kar se tiče omenjene preiskovalne komisije, pa sem zgrožen ob dejstvu, da so od banke pridobili podatke glede celotnega poslovanja Nove Slovenije za dveletno obdobje. To pomeni, da komisija pod vodstvom Svobode razpolaga tudi z osebnimi podatki, recimo s tem, kdo je plačal članarino in v kolikšnem znesku … Si predstavljate, da bi vaša konkurenca poznala vaše finančne podatke? S tem so šli predaleč. Pričakujemo, da bodo tovrstne dejavnosti pred volitvami še stopnjevali in pridobljene podatke zlorabili za različne manipulacije.

Kakšen bo po vaši oceni rezultat NSi na parlamentarnih volitvah?
Sem prepričan, da dober.

Boljši kot je sedaj?
Za to bomo naredili vse, kar znamo in zmoremo.

Intervju je bil objavljen v časniku Delo, 25. avgusta 2025.