SPOMIN NA POVOJNE ŽRTVE KOMUNIZMA PREDPOGOJ ZA SPRAVO

DELI:
8. 7. 2025, NSi

Evropski parlament je s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. V njej poslanke in poslanci pozivajo k spoštovanju zgodovinske resnice, dostojnemu pokopu vseh žrtev in nadaljevanju prizadevanj za razkrivanje zločinov, ki jih je zagrešil jugoslovanski komunistični režim po drugi svetovni vojni.

Za resolucijo je glasoval tudi evropski poslanec Matej Tonin, ki je ob tem poudaril, da si žrtve zaslužijo dostojno obravnavo in ohranjanje dostojanstva. »Po 80 letih bi si končno vse žrtve zaslužile dostojen pokop in tudi kostnico v Ljubljani. Ohranjanje spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji je predpogoj za spravo,« je bil jasen Tonin.


Poklon žrtvam in spoštovanje zgodovinske resnice
Evropski parlament poudarja, da si žrtve povojnih komunističnih pobojev zaslužijo trajen spomin in spoštovanje.

Več kot 100.000 Slovencev, ki so nasprotovali komunističnemu sistemu, je bilo po drugi svetovni vojni žrtev različnih oblik nasilja. Jugoslovanski komunistični režim je brez sojenja izvedel poboj 14.800 civilistov in vojnih ujetnikov, nasprotnikov komunističnega režima. Do danes je bilo odkritih več kot 750 prikritih grobišč, številne žrtve pa še vedno čakajo na dostojen pokop.

Poslanci zato pozivajo slovenske oblasti, naj nadaljujejo preiskave prikritih grobišč, zbiranje zgodovinskih dokazov in zagotovijo dostojne pokope vseh žrtev. Hkrati pozivajo k vzpostavitvi spominskih obeležij, ki bodo ohranjala kolektivni spomin in ozaveščala prihodnje generacije.

Obžalovanje ukinitve dneva spomina
Evropski parlament izreka obžalovanje zaradi odločitve slovenske vlade, ki je leta 2023 ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta poteza je bila označena kot resen korak nazaj pri prizadevanjih za zagotavljanje zgodovinske pravičnosti, sprave in spoštovanja vseh žrtev. Poslanci opozarjajo, da brez spomina ni sprave in da je spoštovanje zgodovinskega spomina vseh žrtev totalitarnih režimov temelj vsake pravične in demokratične družbe.

Poziv k odprtju arhivov in zgodovinskemu raziskovanju
V resoluciji je izpostavljeno tudi pomanjkanje odgovornosti storilcev zločinov in nujnost temeljitega pregleda arhivov jugoslovanskih tajnih služb, kot sta KOS in UDBA. Parlament poudarja pomen objektivnega, vključujočega in na dokazih temelječega zgodovinskega dialoga, ki naj ga vodijo neodvisni zgodovinarji in ne politika. Evropska zgodovina mora biti obravnavana celostno in z vso svojo kompleksnostjo.

Enakovredna obravnava vseh zločinov proti človeštvu
Evropski parlament ponovno poudarja, da morajo biti vsi zločini proti človeštvu – ne glede na ideološko ozadje storilcev – obravnavani enako resno. Obsodili so vsakršen zgodovinski revizionizem, ki bi trivializiral zločine nacističnega, fašističnega ali komunističnega režima. Le s spoštovanjem do vseh žrtev totalitarnih režimov je možno graditi spravljeno, pravično in demokratično prihodnost Evrope.

Za Evropo, ki ne pozablja
Evropski parlament v zaključku resolucije poziva Slovenijo, naj zavaruje in ohranja spomin na nedolžne žrtve komunističnega režima, od njegovega nastanka pa vse do njegovega razpada. Prav tako opozarja, da so nekatere države članice že vzpostavile spominske centre za žrtve totalitarnih režimov ter poziva slovenske oblasti, naj sledijo tem zgledom – ne le z nadaljnjimi preiskavami in pokopi, temveč tudi z vzpostavitvijo javnih prostorov spomina in izobraževanja, ki bodo trajno opozarjali na pomen zgodovinske pravičnosti.

Poslanke in poslanci poudarjajo, da ni sprave brez spomina, in pozivajo Slovenijo in države članice EU, naj okrepijo zgodovinski spomin, ki temelji na resnici in spoštovanju vseh žrtev totalitarnih režimov, brez politične instrumentalizacije.

Se strinjate z našimi stališči? Pridružite se nam TUKAJ.