MIGRACIJE IN PRIHODNOST SCHENGENA: MATEJ TONIN OPOZARJA NA RAZPAD ENEGA KLJUČNIH DOSEŽKOV EU

V zadnjih letih se Evropa vse bolj sooča z intenzivno migrantsko krizo, ki močno obremenjuje države članice Evropske unije. Zaskrbljujoče stanje je postalo osrednja tema razprav na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, kjer je evropski poslanec Matej Tonin v svojem govoru jasno opozoril na resnost razmer in prihodnost schengenskega območja. Schengen, ki omogoča prost pretok ljudi brez nadzora na notranjih mejah, je po njegovih besedah na točki razpada, kar postavlja pod vprašaj enega največjih dosežkov Evropske unije.

Schengen pred razpadom: posledice za Evropo

Matej Tonin je v svojem govoru poudaril, da se evropski sistem prostega pretoka sooča z največjo krizo doslej. Po njegovem mnenju je glavni razlog za ta razpad pomanjkanje ustrezne regulacije glede nezakonitega priseljevanja. »Schengen je tako rekoč mrtev,« je odločno izpostavil in dodal, da je pomanjkljiva migracijska politika EU omogočila nastanek novih kriznih žarišč. Zaradi tega nekatere države že uvajajo ponovno vzpostavitev nadzora na svojih notranjih mejah, kar ogroža svobodo gibanja, ki je bila doslej temeljna prednost schengenskega območja.

Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi imela daljnosežne posledice za celotno Evropo. Poleg neposrednega vpliva na prost pretok ljudi bi to lahko vodilo tudi do zmanjšanega zaupanja med državami članicami, večjih napetosti ter oslabljenega evropskega sodelovanja in solidarnosti. Tonin je ob tem opozoril, da mora Evropska unija nujno sprejeti odločne ukrepe, če želi ohraniti celovitost Schengena in preprečiti njegovo popolno razgradnjo.

Trije ključni ukrepi za rešitev migracijske krize

Da bi se Schengen ohranil in da bi Evropa učinkovito odgovorila na izzive nezakonitih migracij, je Matej Tonin predlagal tri ključne ukrepe. Ti ukrepi bi lahko zagotovili boljše upravljanje migracijskih tokov in zmanjšali pritisk na notranje meje držav članic.

1. Hitro vračanje nezakonitih migrantov: Tonin je izpostavil potrebo po takojšnji vrnitvi vseh, ki so nezakonito vstopili v Evropo. Po njegovih besedah Evropa ne sme več dopuščati situacij, kjer se migranti, ki nimajo zakonitih razlogov za bivanje, zadržujejo na ozemlju Evropske unije. »Treba je uvesti jasne in učinkovite mehanizme vračanja v matične države brez izjem,« je poudaril in dodal, da bi hitra vrnitev nezakonitih migrantov delovala tudi kot preventivni ukrep proti novim prihodom.
2. Okrepitev zunanjih meja: Drugi ukrep je po mnenju Tonina nujna okrepitev zunanjih meja EU. »Zunanje meje so prva obrambna linija pred nezakonitimi prehodi in migracijami,« je dejal. To vključuje tako povečanje sredstev in kadrov za varovanje meja kot tudi boljše usklajevanje med državami članicami in evropskimi institucijami. Po njegovem mnenju bi učinkovitejše varovanje zunanjih meja omogočilo zmanjšanje potrebe po nadzoru notranjih meja znotraj schengenskega območja.
3. Vzpostavitev migracijskih centrov v tretjih državah: Kot tretji ukrep je Tonin predlagal vzpostavitev migracijskih centrov zunaj evropskih meja, v tretjih državah. Ti centri bi omogočili strukturiran in organiziran pristop k obravnavi migrantov in prosilcev za azil že pred njihovim prihodom v Evropo. Takšen pristop bi olajšal obvladovanje migracijskih tokov in hkrati zmanjšal pritisk na evropske države, ki se soočajo z vedno večjim številom prošenj za azil.

Vpliv na kakovost življenja v Evropi

Tonin je v svojem govoru opozoril, da bi neuspeh pri reševanju vprašanja nezakonitih migracij imel daljnosežne posledice za vse prebivalce Evrope. Če ne bomo ukrepali odločno in pravočasno, bo to vplivalo na kakovost življenja vseh državljanov EU, saj bi ponovna uvedba nadzora na mejah vplivala na gospodarstvo, prost pretok dela in blaga ter na evropsko enotnost.

Poleg tega bi dolgotrajno zapiranje notranjih meja lahko vodilo v povečanje napetosti med državami članicami, kar bi dodatno oslabilo načela sodelovanja in solidarnosti, ki so temelj Evropske unije. Zato Tonin poziva k hitremu in enotnemu odzivu evropskih institucij ter k oblikovanju celovite strategije, ki bo naslovila tako varnostne kot tudi humanitarne vidike migracij.

Kaj prinaša prihodnost za Schengen?

Schengen je bil dolgo časa simbol enotnosti in sodelovanja med evropskimi državami. Svoboda gibanja, ki jo je zagotavljal, je bila ključna pridobitev za milijone evropskih državljanov, ki so lahko brez ovir potovali, delali in se izobraževali po vsej EU. Vendar pa so trenutni izzivi, povezani z nezakonitimi migracijami, postavili ta sistem na preizkušnjo.

Matej Tonin je v svojem govoru opozoril, da se mora Evropska unija odločno in enotno soočiti s temi izzivi, sicer bo Schengen razpadel. Ukrepi, ki jih je predstavil, so prvi korak k reševanju tega vprašanja, vendar pa bo potreben tudi širši politični konsenz na ravni celotne EU.

Celotna govora Mateja Tonina na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta si lahko ogledate TUKAJ in TUKAJ.