VLADA JE V NAPIHOVANJU SANACIJSKEGA BALONA NAŠLA OPRAVIČILO ZA DAVKE NA ZALOGO

»Po obljubah vlade, da bo popoplavna sanacija hitra in učinkovita, se je sedaj izkazalo nasprotno. Prizadeti nimajo denarja za obnovo, živijo v negotovosti, podjetja zaustavljajo delovne stroje, ker za opravljeno interventno delo ne prejmejo plačil. Prizadete občine pa ne zmorejo same, saj so na robu likvidnosti. Od obljube, da je pomoč stvar mesecev, ni ostalo veliko,« je uvodoma dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec na današnji novinarski konferenci.

Vlada pa je zelo učinkovita pri izračunih same škode. »Iz prvotnih 500 milijonov evrov, ki jih je omenjal predsednik Vlade, je sedaj ocenjena škoda narasla na skoraj 10 milijard. Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je pojasnil, da je skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje približno 9,9 milijard evrov,« je poudaril Vrtovec.

V oči zbode hitro in strmo naraščanje ocene škode. Tudi izračunu je težko verjeti. Najnovejša ocena prestavlja kar 17 % slovenskega letnega BDP. To predstavlja npr. okrog 10 investicij v drugi tir, ceno nuklearne elektrarne, sedem stolpov Burj Khalif ali več kot tri četrtine vseh prihodkov letošnjega državnega proračuna. »To upravičeno vzbuja skrb, da gre za prenapihnjeno oceno. Zahtevati je treba pregled ocene škode, saj obstaja realno tveganje, da se bo kdo pri tem lahko okoristil. Tudi predsednik Fiskalnega sveta opozarja, da mora ukrepanje temeljiti na verodostojno ocenjeni škodi, izvedba sanacijskih ukrepov pa mora biti usmerjena in transparentna,« je dodal Jernej Vrtovec.

Postavlja se torej resno vprašanje, kako je Vlada pridobila izračun 10 milijard evrov škode. Za vzpostavitev zaupanja v ocenjevanje škode bi bilo nujno predstaviti posamezne projekte in seštevek njihovih stroškov. »Zdi se, da je vlada v napihovanju popoplavnega sanacijskega balona našla opravičilo za določanje davkov na zalogo. Plačujemo solidarnostne prispevke, gospodarstvu se nalagajo višji in novi davki, napovedani so rezi po resorjih. Kot kaže, obstaja realna grožnja, da bomo kot po bančni luknji zopet zategovali pas. Ob tem, ko sploh ni jasno zakaj, saj nihče ne zna obrazložiti, od kje 10 milijard evrov škode. Če bo vlada nadaljevala na tak način, obstaja tveganje, da bo sanacija posledic poplav prinesla priložnost za t. i. zaslužkarje. Prizadeti ljudje pa bodo na učinkovito pomoč še naprej čakali,« je še opozoril poslanec Vrtovec.

Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:

1. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, da Komisiji v roku 7 dni predloži oceno neposredne škode po naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo 4. avgusta 2023, s podrobnim prikazom stroškov po posameznih projektih in kategorijah.
2. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, naj se vzdrži izkoriščanja ocene stroškov škode po poplavah za namene povečevanja obremenitev državljanov in gospodarstva z višjimi javnimi dajatvami.
3. Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado, naj v roku 15 dni Komisiji predstavi osnutek mehanizma, na podlagi katerega bo vzpostavljen nadzor in zagotovljena transparentnost porabe sredstev za financiranje škode po naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo 4. avgusta 2023.