IVA DIMIC PODPRLA PROTEST: Z BIROKRATSKIMI OMEJITVAMI BODO POKOPALI SLOVENSKO KMETIJSTVO

DELI:
24.03.2023, NSi

»Danes kmetje ne bodo protestirali brez razlogov. Kmetje so ogorčeni, jezni in tudi razočarani. Srečujejo se z draginjo, višjimi cenami semen, gnojil, na drugi strani pa se pod vedno večjo pretvezo ekologije omejuje njihovo delo in tudi posledično našo samooskrbo,« je poudarila Iva Dimc.

Dejala je, da je slovenski kmet najbolj reguliran kmet v Evropi. »Že sedaj imamo Naturo 2000 vpeljano praktično po celotni Sloveniji in na najboljši zemlji. Poleg birokracije pa se že skoraj desetletje slovenski kmetje borijo tudi s povečanjem staleža divjadi in zveri, kar praktično ne omogoča več normalnega kmetovanja in živinoreje,« je pojasnila Iva Dimic. Letos je kmete ter kmetijsko službo in Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije dodatno negativno presenetila še novica, da sta ministrstvo za naravne vire in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila novo karto okoljsko občutljivega trajnega travinja za Slovenijo.

»Gre za nerazumljiv in nesmiseln birokratski pristop, ki bo močno otežil obdelovanje kmetijskih površin. Vse te omejitve bodo najbolj občutili kmetje na Primorskem, to je v Vipavski dolini, slovenski Istri, na območju Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice ter na Notranjskem na območju Cerknice in Blok. Skrbi nas, ker na več 1000 dodatnih hektarih ne bo več možno normalno kmetovanje in pridelava hrane,« je dejala poslanka NSi in pojasnila, da se obseg zemljišč, kjer je prepovedano obelovanje zemljišč povečuje z 19 tisoč hektarjev na 27 tisoč hektarjev.

Ukrepi se uveljavljajo pavšalno, zato NSi zahteva sklic seje za infrastrukturo

Zato Nova Slovenija zahteva sklic nujne seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. »Kmetje se sprašujejo, kdo je pripravljal ukrepe o tem in tudi uredbo o mokriščih. Na območju Cerkniškega jezera in Planinskega polja se je v januarju letos uvedel ukrep za ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja. Zanima nas, kdo je pripravil strokovno podlago za sloje, ki so se uvedli, kateri kriteriji so se upoštevali pri tej strokovni podlagi in koliko so stari podatki, ki so bili osnova za ta predlog,« je dejala poslanka NSi in dodala, da je bil na vseh omenjenih območjih ukrep na kartah zarisan preveč pavšalno in brez pregleda dejanskega stanja na terenu.

»Na območju Cerkniškega jezera je tako poleg ožjega območja, ki ga jezero poplavlja in v katerem se pojavlja okoljsko občutljivo travinje, zavzeto dodatno več tisoč hektarov kmetijskih zemljišč, ki jih jezero nikoli ne poplavlja. Ta zemljišča so ena od najboljših kmetijskih zemljišč na tem področju na področju Notranjske. Na istem območju so se pred kratkim drastično povečale bonitetne točke. Tudi o tem smo veliko slišali in prav te bonitetne točke so podlaga za davek od zemljišča, kar kaže na dobro kvalitetno kmetijsko zemljišče na tem področju. Zato je omejevanje in celo prepoved obdelave teh parcel še toliko manj utemeljeno. Poleg o teh območij se z letom 2024 uvaja še območje mokrišč, ki so zarisana na območju Cerkniškega jezera pa poleti v času paše živali praktično ne delajo škode na tem področju,« je posvarila Dimic in napovedala, da NSi zahteva revizijo vpisanih območij ter uskladitev z dejanskim stanjem mokrišč.

Mokrišča so pomembna, a potrebno je misliti tudi na slovensko kmetijstvo

»Dejstvo je, da so tako okoljsko občutljivo trajno travinje kot mokrišča ekološko zelo pomembni ekosistemi, ki jih je potrebno varovati. A če želimo dobre okoljevarstvene učinke, je nujno, da so območja, na katerih postavljamo restriktivne pogoje kmetovanja, bolj eksaktno določena. Sicer po nepotrebnem omejujemo že tako omejeno in opešano kmetijstvo na teh območjih. »S takimi birokratskimi omejitvami bomo pokopali slovensko kmetijstvo. Kmetje ne bodo več delali. Hrano pa bomo morali kupovati v trgovinah, kamor jo bojo s kamioni pripeljali iz drugih evropskih ali tretjih držav,« je še opozorila poslanka NSi.

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJTE DONIRAJTE VČLANITE SE