IN MEMORIAM: DANA IVANČIČ, PREDSEDNICA OO NSi BOVEC (1951-2023)

V četrtek, 19. januarja 2023 smo se v Bovcu poslovili od predsednice občinskega odbora NSi Bovec Dane Ivančič. Huda bolezen je prekinila njeno zelo plodovito življenjsko pot. Dana Ivančič je bila rojena leta 1951 v Bovcu. Obiskovala je trgovsko šolo in se nato zaposlila kot komercialistka v tekstilni tovarni ČIB v Bovcu. Nekaj časa je službovala na šoli za otroke s posebnimi potrebami v Tolminu. Vseskozi je bila družbeno aktivna na številnih področjih ustvarjanja, kot pevka v dveh zborih in članica bovških radioamaterjev. Župnija Bovec je bila njen drugi dom: že od mladih nog je pela v cerkvenem zboru, kasneje je postala katehetinja, voditeljica Slomškovega bralnega priznanja ter zbirateljica nabožnih predmetov, podobic in molitvenikov.  Leta 1991 je postala voditeljica Karitas na Bovškem. To funkcijo je opravljala 20 let zelo vestno. Bila je tudi amaterska slikarka in aktivna članica Sekcije slikarjev amaterjev Bovške. Kot ljubiteljska pesnica je bila ustanovna članica literarnega kluba, ki deluje v okviru Kulturnega društva Golobar iz Bovca. Svoje pesmi je objavljala v skupinskih in samostojnih publikacijah. Njene pesmi so bile strokovno zelo dobro ocenjene.

Dana Ivančič je bila s srcem članica stranke Slovenskih krščanskih demokratov in nato stranke Nova Slovenija, službovala je kot svetnica v občinskem svetu Občine Bovec, opravljala pa je tudi funkcijo predsednice OO NSi Bovec. Z njenim odhodom je Bovško izgubilo osebnost, ki je tako kot malokdo, ustvarjala versko, kulturno in širše družbeno dejavnost na Bovškem.

Vsem njenim najdražjim ob izgubi izrekamo iskreno sožalje.

OO NSi Bovec

V spomin na pokojno objavljamo eno izmed njenih pesmi z naslovom Prinesla sem ti cvet, ki je objavljena v pesniški zbirki Gozd iz besed. Poleg izdane pesniške zbirke pa je bil eden izmed njenih večjih uspehov tudi zmaga na mednarodnem literarnem natečaju Kal v poeziji leta 2004, kjer se je predstavljala s pesmijo Emavs.

Prinesla sem ti cvet
utrgan iz sinjine,

ko jutro je rosilo
solzo čez žamet.

List popisan,
poljub bolečine.

Vem, da skoraj rekviem izzveni
in si odšel za vedno.

Ostal pa solza
v moji dlani si.
Kot biser,
žlahtni cvet.