SLOVENSKA HITRO STARAJOČA SE DRUŽBA POTREBUJE ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Sedanja vlada se je odločila, da se trud ekipe pod vodstvom nekdanjega ministra Janeza Ciglerja Kralja na Ministrstvu za delo vrže v koš. Izvajanje dolgotrajne oskrbe želi zamakniti in drastično zmanjšuje proračunska sredstva za dolgotrajno oskrbo v naslednjem letu (2023). V okviru proračuna Ministrstva za zdravje so ta kar za 79 milijonov evrov manjša. Skrbi nas, da zamik ne bo samo enoleten, ker napovedujejo prenovo celotnega sistema. Traja lahko še leta, preden se bo sedanja koalicija uskladila, pripravila nov zakon in bo dolgotrajna oskrba zares zaživela. Ljudje pa že danes potrebujejo dolgotrajno oskrbo.

Evropska komisija nas že osem let opozarja, da moramo urediti sistem dolgotrajne oskrbe in pripraviti krovni zakon, ki bo uporabnikom omogočil enak dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, ne glede na to, ali živijo v mestu ali na podeželju. Z Zakonom o dolgotrajni oskrbi so tudi pogojena sredstva iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, iz katerega je Slovenija predvidela črpanje 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

V NSi se zavedamo,  da zakon ni popoln. Je pa ključno, da ga po dvajsetih letih in 120 različicah sploh imamo in da ga začnemo čim prej izvajati. Kot pri vsakem obsežnem sistemskem zakonu, je jasno, da je treba zakon prilagajati glede na izkušnje v praksi. Šele z izvajanjem se namreč pokaže, kako sistem dejansko deluje in kje je treba kakšen del popraviti ali spremeniti. Vendar zaradi tega ni treba ustaviti izvajanja celotnega zakona in ogroziti črpanja evropskih sredstev. Treba se je lotiti dela in poskrbeti za vzpostavitev celotnega sistema. To gotovo ni lahka naloga, vendar pa to ne sme biti izgovor, da državne inštitucije ne opravijo svojega dela in dolžnosti do državljanov, zaradi katerih sploh obstajajo.