NSi PREDLAGA ŠTEVILNE USTAVNE SPREMEMBE
»V NSi smo se v začetnih mesecih novega mandata podrobno pogovorili o tem, kakšne ustavne spremembe Slovenija potrebuje in kaj je tisto, kar je Nova Slovenija pripravljena podpreti,« je uvodoma dejal predsednik NSi Matej Tonin in dodal: »Zavedamo se, da za ustavne spremembe potrebujemo 60 poslanskih glasov in da ustavnih sprememb brez podpore Nove Slovenije koalicija ne more izpeljati. Močno se zavedamo svoje vloge in jo nameravamo tudi konstruktivno odigrati. To pomeni, da bomo vnaprej jasno povedali, katere so tiste ključne ustavne spremembe, ki smo jih pripravljeni podpreti.«
Nadaljeval je s predstavitvijo ustavnih sprememb, ki jih predlaga NSi in so naslednje:
1. Izboljšanje volilnega sistema
Želimo si, da bi bila različna področja Slovenije v Državnem zboru zastopana bolj enakomerno ter da bi imel glas vsakega volivca večjo težo pri izvolitvi posameznih poslancev.
Zato predlagamo oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se, enakomerno po vsej državi na približno 95.000 volivcev izvolilo po 5 poslancev. Volilne enote ter izvoljene poslance na tak način približamo ljudem, saj bodo tako bolj povezani z enoto, v kateri so bili izvoljeni. Vsakemu volivcu bi večji vpliv na končno razdelitev mandatov dodelili z možnostjo preferenčnega glasu. Za uveljavitev takega sistema pa bi morali zaradi nove matematične razdelitve med enotami število poslancev v Ustavi povečati zgolj za dva.
2. Ukinitev Državnega sveta
Državni svet se je v zgodovini samostojne Slovenije pokazal kot organ, ki nima resnega doprinosa na politične procese odločanja v državi. Hkrati pa se za njegovo delovanje namenja nezanemarljiv obseg javnih sredstev. Že zelo dolgo se v splošni in strokovni javnosti postavlja vprašanje, ali je njegov obstoj sploh smiseln. Država, kot je Slovenija, po našem trdnem prepričanju ne potrebuje še drugega doma parlamenta.
3. Imenovanje ministrov
Predsednik vlade s svojo izvolitvijo prevzame največjo odgovornost za vodenje države. Kdor prevzame tako odgovornost, mora zato imeti tudi pristojnosti za oblikovanje svoje ekipe. Zato po Nemškem zgledu predlagamo, da o imenovanju ministrov ne bi več odločal Državni zbor, ampak zgolj formalno predsednik republike, ki imenovanja ne bi mogel zavrniti. Odgovornost za delo vlade kot ekipe bi tako že s svojo izvolitvijo veliko bolj jasno prevzel njen predsednik.
4. Imenovanje sodnikov
Moderne evropske ureditve imenovanja sodnikov v parlamentih ne poznajo. Dejstvo je, da v teh državah sodnike običajno imenuje predsednik ali monarh, oziroma celo pravosodni minister. Zato predlagamo prilagoditev naše Ustave na način, da bi sodnike namesto Državnega zbora imenoval predsednik republike.
Sodnike bi še vedno predlagal sodni svet, katerega sestavo pa bi spremenili tako, da bi
- 6 članov imenoval državni zbor,
- 7 članov bi izvolili iz svojih vrst sodniki,
- član bi bil tudi minister za pravosodje ter
- predsednik Vrhovnega sodišča.
Za povečanje kakovosti sodne veje oblasti pa bi za sodnike uvedli poskusni mandat za dobo 5 let. V tem času bi pred trajnim imenovanjem sodnik moral dokazati svojo strokovno usposobljenost.
5. Objavljanje predpisov
Vsi predpisi seveda veljajo za vse državljane. Pogosto pa se dogaja, da državljani kljub dobi digitalizacije do nekaterih podzakonskih aktov težko dostopajo. To velja predvsem za občinske akte, za katere objava v Uradnem listu sedaj ni obvezna. Zato predlagamo, da se objava v Uradnem listu določi tudi za lokalne predpise. Tako bo elektronska objava predpisa njegova edina uradna izdaja. S tem bomo med drugim v dobi digitalizacije končno dosegli tudi enostaven elektronski dostop do grafičnih delov prostorskih aktov.
6. Razbremenitev in pospešitev dela Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče se mora v trenutni ureditvi pogosto ukvarjati s poplavo manj pomembnih zadev. To mu preprečuje, da bi lahko hitreje ter bolj kakovostno razreševalo zadeve s pomembnimi ustavnimi vprašanji. Zato predlagamo, da se ustavno sodišče razbremeni odločanja pri nekaterih manj pomembnih pristojnostih, da se bo lahko bolj osredotočilo na pomembna ustavnopravna vprašanja. Državljani ogovore na ta vprašanja utemeljeno pričakujejo hitreje.
Svojo podporo je predlaganim ustavnim spremembam izrazil tudi kandidat za predsednika Republike Slovenije Janez Cigler Kralj.