VLADA NAJ V ČASU VSESPLOŠNE DRAGINJE ZAGOTOVI PREBIVALSTVU PREHRANSKO VARNOST
Na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so članice in člani obravnavali tematiko povezano s pomočjo kmetijstvu zaradi suše in zaradi dviga cen energentov ter ostalih surovin na področju kmetijstva. Zaradi dolgotrajne suše in naraščajočih cen energentov surovin ter ostalih surovin so prizadeti skoraj vsi kmetijski sektorji na območju celotne Slovenije. Da so razmere v slovenskem kmetijstvu zaskrbljujoče so se strinjali tako ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, predstavnik Zadružne zveze Borut Florjančič ter številni drugi deležniki v kmetijstvu.
Vsi zbrani so se med drugim strinjali, da mora država v najkrajšem možnem času pripraviti program odprave posledic suše in da se izplačila oškodovancem izvedejo že to leto. Pozivajo tudi Sklad kmetijskih zemljišč, da nemudoma pristopi k izdelavi vseh potrebnih podlag, načrtov in zbiranja dokumentacije za gradnjo državnih namakalnih sistemov. Vse pristojne pozivajo tudi, da se vloge za izdajo namakalnih dovoljenj izda prednostno. Apelirajo tudi, da se čim hitreje sprejme Zakon o trošarinah, ki bo omogočil tudi nakup davčno označenega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije.
Na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predsednica odbora in poslanka NSi dr. Vida Čadonič Špelič, ministrici za kmetijstvo Ireni Šinko med drugim predlagala tudi:
- da Uprava za varno hrano ob uvedbi predpisa o registraciji kokoši to naredi čim bolj enostavno in po zdravi kmečki pameti. Kmetje, ki redijo kokoši izključno za svojo lastno uporabo naj bodo izvzeti iz predpisa. Na kmetijah ne potrebujejo novih administrativnih ovir zaradi katerih bi prenehali kmetovati. V nasprotnem primeru bodo tudi kmetje morali v trgovino po vse dražje hrano, ki so jo do sedaj proizvajali sami;
- da Ministrstvo za kmetijstvo naredi vse kar je v njihovi pristojnosti za spremembo evropske direktive, ki popolnoma prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ta sredstva je potrebno uporabljati omejeno in zelo nadzorovano. V primeru popolne prepovedi, kot jo trenutno predpisuje evropska zakonodaja, pa bo pod vprašajem obstoj slovenskega kmetijstva;
- da naredijo vse, da obdržijo matične črede in jate, v nasprotnem primeru bomo ostali brez lastne živinoreje, kar bi ogrozilo oskrbo z lastno hrano;
- da v času vsesplošne draginje zagotovijo prebivalstvu prehransko varnost. Od Uprave za varno hrano pričakujemo učinkovit nadzor v celotni prehranski verigi. Goljufije s hrano so namreč v krizah še bolj pogoste. V času, ko se kmetje soočajo z naravnimi nesrečami in naraščajočimi stroški proizvodnje, državljani pa z vse dražjo hrano, je pravočasno odkrivanje kršitev ter njihovo sankcioniranje ključnega pomena, da ohranimo prehransko varnost in javno zdravje.