Energija je ena najpomembnejših in zaradi svetovnih razmer vse manj samoumevna dobrina. Njej danes namenjamo posebno pozornost, v zavedanju, da smo za njeno stabilnost in obstoj soodgovorni tudi mi sami.
Varčevanje z energijo in energetska učinkovitost se že dolgo časa izpostavljata kot ključni in priljubljeni rešitvi v političnih razpravah, še posebej v zvezi s podnebnimi in energetskimi cilji. Skoraj ni bilo govora, predstavitve ali ozadja za politike, ki se ne bi sklicevali na pomembnost energetske učinkovitosti. Kažipot za preobrazbo Evropske unije v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050, ki ga je objavila Evropska komisija, se zanaša na to, da bodo energetski prihranki Evropo postavili na pravo pot za doseganje 80 – 95 % cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do 2050. Slovenija je svoje energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe zapisala v Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je vodnik in eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni do leta 2050. Cilj Slovenije je, da izboljšamo energetsko učinkovitost za 35 % glede na izhodiščno leto 2007, da postanemo neodvisni od fosilnih goriv in jih v čim večji meri nadomestimo z obnovljivimi viri energije, v njem odpiramo tudi trajnostne rešitve v industriji, stavbah in prometu. Prav promet v Sloveniji danes prispeva več kot 50 % emisij. Vseeno pa ostaja gromozanski razkorak med navideznim navdušenjem za energetsko učinkovitost kot konceptom, in prepričanjem, da je treba nekaj narediti tudi v praksi.
Nepošteno je pričakovati na tektonske premike celotne družbe, če pa sami nismo pripravljeni na manjše spremembe v svojem obnašanju in načinu življenja. Z malimi koraki lahko začnemo že v svojem lastnem gospodinjstvu, in sicer, da vedno, ko zapuščamo sobo, ugasnemo luči. Energijo lahko prihranimo tudi z nakupom varčnih žarnic, ki so kar petkrat bolj energetsko učinkovite ter z nakupom energijsko varčnejših gospodinjskih aparatih, ki imajo energijsko varčno oznako A . Pralni stroj iz tega energijskega razreda namreč porabi kar polovico manj energije od standarnega pralnega stroja. Omenimo še hladilnik, ki predstavlja povprečno 25% porabe električne energije v gospodinjstvu, ta se izgublja vedno, ko pustimo vrata hladilnika odprta in celo, če ga redno ne odmrzujemo – zaradi 3 mm ledu, ki se nabere v hladilniku, ta lahko porabi kar 30% več energije. Z energijo lahko varčujemo tudi pri sušenju perila. Naraven način je zdaleč najboljši: ne porablja energije in ne poškoduje oblek. Posebno pozornost velja nameniti tudi drugim aparatom v našem domu. Televizorje, računalnike in druge naprave je bolje izklapljati, kot pa puščati v stanju pripravljenosti. Prav tako polnilnikov za mobilne telefone ali tablice ne puščajte v vtičnici, kadar ga ne potrebujete. Analize kažejo, da je s popolnim izklapljanjem naprav pri računu za elektriko moč prihraniti do 10%. Dejstvo pa je, da se v evropskih gospodinjstvih okoli 60% povprečne porabe energije porabi za ogrevanje notranjih prostorov. Če bi nastavitev termostata znižali le za eno stopinjo, bi sami to komaj zaznali, po drugi strani pa bi kar nekaj prihranili pri računu za elektriko. V zadnjem letu pa se je opazno dvignilo zanimanje gospodinjstev po lastni samooskrbi, kar je rezultat tudi večjih finančnih spodbud pri uporabi obnovljivih virov energije v domačem gospodinjstvu, v izjemnem razmahu so namreč sončne elektrarne na strehah naših domov, ki ogromno prispevajo k lastni samooskrbi in k skrbi za naše okolje. Zavedati se je potrebno, da čim več električne energije kot porabimo, tem več fosilnih goriv je treba pokuriti, posledično pa se pri tem v ozračje sprosti več emisij.
Pozivi k učinkoviti rabi energije in varovanju okolju so v zadnjih letih vse odmevnejši in številčnejši, tako se čedalje več ljudi pomena učinkovite rabe energije in posledično varčevanja z energijo tudi zaveda. Tudi med Slovenci so zaznani pozitivni trendi so ugotovili v eni od raziskav energetske učinkovitosti Slovenije REUS. Glavna motiva za učinkovito ravnanje z energijo pa po ugotovitvah raziskave predstavljata prihranek denarja in varovanje okolja. Tako lahko sklepamo, da bo glede na predvidene dvige cen energentov v bodoče tovrstno zavedanje in posledično tudi naše obnašanje še smotrnejše in okolju prijaznejše.