Resolucija o polpretekli slovenski zgodovini – Sprava je potrebna in mogoča

Nova Slovenija ni nikoli imela težav z vrednotenjem preteklosti, zato je prav, da so njeni predstavniki  povedali  jasna stališča tudi v zvezi z zadnjimi dogodki.  Svet Nove Slovenije pozdravlja vse pozitivne miselne premike, ki so se sprožili ob odprtju rova svete Barbare (Huda jama) in ki so vidni iz izjav nekaterih političnih ter drugih subjektov. Vsak korak k resnici, pravičnosti, svobodi ter k spoštovanju človeškega življenja in dostojanstva utrjuje podlago, ki posameznim narodom in celotni civilizaciji omogoča preživetje. Poleg človeškega dostojanstva umorjenih, ki imajo pravico do imena, do groba in do rehabilitacije, velja naša obveznost tudi do njihovih svojcev, ki imajo pravico do podlag za pietetnen odnos: identifikacija žrtev, njihov pokop in vrnitev dobrega imena.

Med drugo svetovno vojno so bile zgodovinske okoliščine v Sloveniji izredno zapletene. Slovenija je bila razkosana med tri okupatorje, težavni položaj zasedbe pa so izkoristili slovenski komunisti ter so željo slovenskega človeka po uporu in svobodi načrtno izrabili za vzpostavitev popolne oblasti in za sistematično izvajanje laži, ropov, posamičnih in množičnih umorov. Zmaga nad nacistično Nemčijo tako na naših tleh ni pomenila konca vojne, ampak se je kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v najhujših oblikah nadaljevalo še desetletja po vojni, praktično do osamosvojitve Slovenije. Iz krivde in iz polstoletnih laži, ki še zdaj niso pojasnjene in odstranjene, izhajajo gnev krvnikov in drugorazrednost žrtev, tisoči izseljenih Slovencev ter totalitarna poškodovanost celotnega naroda.Prva naloga Republike Slovenije je torej iskanje resnice in njene domovinske pravice povsod: od šolskega sistema do splošne zavesti. To je pogoj za spravo in posledično za izogib katastrofe v prihodnosti. Navajamo nekaj konkretnosti, ki jih bo stranka, upoštevaje Resolucijo Evropskega parlamenta ob šestdeseti obletnici konca II. svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945 (z dne 12. maja 2005) in Resolucijo 1481Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (z dne 26. januarja 2006) ter druge mednarodne dokumente, izvajala:- pobuda Državnemu zboru RS, naj sprejme izjavo o obsodbi komunističnega režima in medvojnih revolucionarnih zločinov ter o legalnosti in častnosti upora proti njim;- poziv Državnemu zboru, vladi, cerkvenim in pristojnim civilnim ustanovam, naj se dogovorijo o skupnem dnevu spomina na žrtve revolucionarnega nasilja na Slovenskem;

– poziv Državnemu zboru, da iz slovenske zakonodaje izbriše vse formulacije, ki so podlaga za ideološke delitve;

– opozorilo Vladi RS in Državnemu zboru, naj ne sprejme nobene dokončne odločitve v zvezi s predmetno problematiko brez sodelovanja prizadetega prebivalstva oziroma njegovih legitimnih predstavnikov;

– apel odgovornim, da se šolski programi očistijo ideloško enostranskega prikazovanja zgodovine;

– podpora civilni iniciativi za postavitev simbola „Zvon svobode“, ki naj nas drami in kliče k iskanju svobode, pravice in resnice;

– podpora vsem strokovnim ustanovam, projektom in posameznikom, ki si prizadevajo, da bi stopili korak naprej k razjasnitvi še nepojasnjenih in zamolčanih dogodkov iz slovenske polpretekle zgodovine; vlada mora vsem tem ustanovam zagotoviti ne le načele podpore, ampak tudi materialne in finančne možnosti za njihovo delovanje;

– poziv sodiščem in tožilstvu, naj prednostno obravnavajo vse primere navedenih zločinov in usmeri svoje moči v zbiranje dokazov;

– poziv vladi in pristojnim ustanovam, naj pospešijo dogovarjanje z odgovornimi službami o možnostih dostopa do arhivov v tujini, zlasti v Beogradu;

– spodbuda udeležencem, da svoje zgodbe in spomine zapišejo in o njih spregovorijo v javnosti.

Slovencem po svetu, ki so bili z obdobjem polpretekle slovenske zgodovine zaznamovani na posebno hud način,  je treba aktivno omogočiti, da svoje pričevanje podajo pri pristojnih organih.