Evropska poslanca Lojze Peterle (EPP/Nsi)in Herbert Dorfmann (EPP/Južnotirolska ljudska stranka) sta danes v Bruslju sprejela izjavo o podpori slovenskemu šolstvu v Italiji, ki sta jo posredovala na več kot 600 medijskih hiš v Evropi, med drugim tudi v Italiji. Evropska poslanca sta v izjavi posebej izpostavila primer dvojezične šole v Špetru.
Ob tem sta poslanca poudarila, da bi bilo potrebno v duhu medkulturnosti Evrope to šolo ohraniti. Pozvala sta, da bi šoli priznali status manjšinske šole in da se zanjo izdajo vsi potrebni normativni akti za ureditev celotnega šoloobveznega trajanja. Zahtevata tudi, da se prenehajo nacionalistične protislovenske manifestacije, ki ciljajo na dokončno zaprtje šole, italijanski politiki pa bi morali v javnosti vzpostaviti korekten odnos do dvojezične šole v Špetru v duhu medkulturnosti Evropske zveze, ki večjezičnost sprejema kot obogatitev. EU bi po njunem mnenju morala tudi izkazati svojo podporo in solidarnost staršem in osebju šole, so sporočili iz Bruslja.
V izjavi evropska poslanca iz Slovenije in Italije sicer pozivata k zaustavitvi zapiranja slovenskih manjšinskih šol, ki so imensko zabeležene v aneksu k londonskemu sporazumu iz leta 1954. Zavzela sta se tudi za dosledno upoštevanje pariške mirovne pogodbe, aneksa k londonskemu sporazumu in osimskih sporazumov, ki ustanavljajo in ščitijo slovenske šole.
Poslanca tudi pozivata k celovitemu uresničevanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji iz leta 2001 ter enakopravnemu uresničevanju in spoštovanju zakonov o manjšinskem šolstvu na celotnem nacionalnem ozemlju.
Peterle in Dorfmann tudi nasprotujeta, da bi glede na predvideno državno reformo italijanske ministrice za šolstvo Marie Stelle Gelmini, ki 1. septembra napoveduje združevanje višjih šol, krčenje ur pouka in ukinitev delovnih mest, slednje veljalo za slovenske šole, ki so manjšinske šole s specifičnimi potrebami.
Evropska poslanca še opozarjata, da obstoj posameznih slovenskih šol ne bi smel biti več odvisen od trenutnih političnih strank ali koalicij, temveč bi morala dobiti slovenska ali dvojezična šola lastno trajno avtonomijo v okviru dežele Furlanije Julijske krajine po zgledu južnotirolskih nemških in valdostanskih francoskih manjšinskih šol. Italijanska država in javna uprava bi ob tem po njunem mnenju morali prenehati z večstranskim bojkotiranjem slovenskih šol z izgovori o varčevanju, na dvojezičnih območjih pa bi morali uvesti možnost učenja slovenščine tudi v italijanskih šolah.
EU in Slovenijo sta Peterle in Dorfmann tudi pozvala, naj aktivno pokažeta svojo solidarnost in podporo mlajši generaciji Slovencev v Italiji, ki je po njunih navedbah najbolj oškodovana zaradi neupoštevanja njenih osnovnih pravic.